Jakec 2013: Lj3 dosega neskončne meje
sobota, 19. oktober – nedelja, 20. oktober 2013
6 sodelujočih ekip, izmed katerih je najmlajša PP ekipa osvojila 3. mesto Jakca PP, Veterani 1. mesto Jakca2, Polona pa se je drznila na nočni orientacijski izziv podati sama... To je izplen letošnjega Jakca, ki pa je bil mnogo več kot le to.
Tretji vikend v oktobru smo mnogi preživeli kje drugje kot v Logatcu na že 16 tradicionalnem Jakcu. Tekmovalci veje IV so Logaške ulice in okoliške gozdove začeli polniti že v soboto zjutraj, tekmovalci PP so se jim pridružili popoldne ter nato čez noč kalili nočni mir gozdnim živalim. Pred začetkom orientacije same so se ekipe za dodatne točke lahko pomerile v roverču ali poznavanju sledi živali, na živih točkah pa so sledili preizkusi skavtskih znanj in splošnih spretnosti (Morsejeva abeceda, Jakčeva mreža, izdelovanje bakel, lovljenje žogice...) V nedeljo dopoldne se je program sklenil z zaključno sv. mašo in podelitvijo nagrad. Skozi letošnjega Jakca je tekmovalce spremljala zgodba svetopisemskega očaka Abrahama, ki je sprejel izziv in se podal na dolgo pot, čeprav zgolj z božjim zagotovilom, ki naj bo vzpodbuda tudi nam vsem, zato je letošnje geslo: Z Jakcem naprej, do neskončnih mej.
Ne le druženje, letos smo dosegli tudi odlične rezultate
Poleg druženja s še 600 skavti iz drugih stegov, zgubljanja po gozdu, buljenja v zemljevid, ko res ne veš kje si in kam greš, zabave ob programu organizatorjev (PP-jevci smo se preizkušali v gradnji najvišjih človeških skulptur), in vsega ostalega, v čemer smo navadno nadvse uspešni, smo tokrat osvajali tudi zmagovalne stopničke.
Najmlajša PP ekipa na 3. mesto
Ekipa noviciata LJ3 z imenom Štrudl za po peš je bila verjetno najmlajša ekipa, ki je sodelovala na nočne PP izzivu, vendar je kljub temu pokazala, da je izzivu in starejšim skupinam vsekakor kos. nekaj manj kot 7 ur nočnega iskanja skritih točk, odlično rešeni topo testi in uspešnost na živih točkah je Janu D., Janiju K. Andreji M. Petri S. in Domnu Š. prinesla odlično tretje mesto.
Na Jakcu sem se imela fantastično! Celotna orientacija je bila res fajn in ko so našo skupino razglasili za tretje mesto so bili občitki, kljub dolgi nočni hoji, fenomenalni. Bila je čudovita dvodnevna dogodivščina, na kateri tudi naslednje leto zagotovo ne bomo manjkali! (:
- Petra S.
Navdušenja ni skrival niti Domen, ki je sedemurno potikanje po gozdu označil za sprehod:
Letošnji Jakec je bil zame osebno najboljši od vseh ki sem se jih kadarkoli udeležil. Všeč mi je bilo, ker smo cel dan ležerno preživeli in se nato zvečer odpravili na… sprehod. Bil je zelo zanimiv, če odštejemo tistih nekaj medvedov ki naj bi jih srečali na poti. Zjutraj smo bili zaradi tega sicer malo nenaspani, a nas to ni motilo. Da pa smo osvojili še tretje mesto, pa vse skupaj naredi še bolj posebno. Priporočam za naslednje leto vsem ki bi si želeli malo poglobiti svoje znanje orientacije in spoznati nove skavte, ter se malo sprehoditi po okolici Logatca. Upam da se vidimo tam.
- Domen Š.
Nekoliko manj uspešna je bila ekipa Zetorklan (Peter M., Marko N., Boštjan V., Rok P., Klemen Č., in ko je zaradi nesporazuma ostala brez ekipa, se jim je pridružila še Anja Č.), ki je s skoraj sedmimi urami in pol potikanja po gozdu in nekoliko slabšimi topo testi uvrstila na 10. mesto. Kot pravijo: Obdobje IV testov je že dolgo za nami, zato kakšne podrobnosti uidejo iz glave, predvsem pa sedaj vemo, da je treba biti z azimutom bolj previden... saj so z enim slabo odmerjenim azimutom izgubili kar uro in pol.
V stegovsko mešani ekipi je Klara M. dosegla 7. mesto.
Veterani še niso iz forme
V ekipi Ali veš?, ki je dosegla prvo mesto v elitni disciplini Jakec2, sta sodelovala tudi bivša voditelja IV in PP Marjan Moderc in Mirko Silan. Od drugo uvrščene ekipe so bili boljši za kar 150 točk.
Na letošnjem Jakcu smo moči združili zagreti Jakcovalci iz kar štirih stegov (Miha Kenda, Bovec 1, Peter Stavanja, Logatec 1, Simon Repar, Brezovica 1, Mirko Silan in Marjan Moderc, Ljubljana 3). Športni motiv je bil prekiniti vladavino serijskih zmagovalcev zadnjih let v najelitnejši Jakčevi kategoriji, ekipe domžalskih skavtov. Njihovo ekipo so sestavljali tudi izkušeni inštruktorji skavtske šole Življenja v naravi (ŽvN), zato njihove dominance zadnjih let nikakor ne gre pripisovati naključju, saj gre za izkušeno in uigrano ekipo.
Igrali smo zanimiv, pošten in korekten boj in bili zelo še sredi samega teka z največjimi konkuretni zelo izenačeni, nato pa je sledilo nekaj dobrih orientacijskih odločitev in uspeli smo narediti časovno razliko, ki je pokrila tistih nekaj izgubljenih točk pri teoretičnih testih. Letos je bila tako sreča na naši strani in uspeli smo zmagati. Celoten vtis sicer odlično organiziranega Jakca je pokvarilo samo zelo neprofesionalno štetje točk in posledična napaka pri določitvi zmagovalca. Pravilno s(m)o namreč točke sešteli šele po podelitvi in tako uradno zmagali šele za zeleno mizo.
- Marjan Moderc
Polona v boj kar sama
Novost letošnjega Jakca je bila kategorija Jakec solo, v kateri ne tekmuje pet-članska ekipa (kot v ostalih kategorijah) temveč se mora tekmovalec znajti kar sam. V to jabolko je letos pogumno zagrizla Polona Č.
Ko se je izkazalo, da naša odlična lanska ekipa zaradi poškodbe letos ne more nastopiti v enaki zasedbi, je ostalim članicam motivacija nekoliko upadla, sama pa sem se odločila, da se preizkusim v solo preizkušnji, kjer je vse odvisno od tebe in se ne moreš zanašati na druge.
- Polona Č
Sodelovali sta tudi IV ekipi, v katerih so sodelovali Jure V., Klara V., Veronika K., Maruša R., David K., Teja L., in Janez Š. Benjamin B. se je pridružil ekipi iz Litije, s čimer je bila Ljubljana 3 zastopana v vseh kategorijah.
Razočarani nad neprofesionalnostjo organizatorjev
Glede na dejstvo, da gre za osrednji skavtski orientacijski dogodek na slovenskem smo mnogi mnenja, da bi bil lahko v nekaterih segmentih bolje pripravljen, kar še posebej leti na vrisovanje točk. Pogovarjali smo se z orientacistom, ki pravi, da so zemljevidi že dolgo neaktualni (ocenjuje, da so nekje iz 80-let prejšnjega stoletja), kar pomeni, da je večina kolovozov v tem času že spremenilo svoje trase, zato je stanje v naravi pogosto precej drugačno od stanja na karti. Poleg tega, pa je bilo več točk tudi narobe vrisanih. Najočitneje točka 4, ki naj bi bila nekaj metrov pod samim vrhom hriba, nahajala pa se je bistveno nižje na pobočju (cca 200m stran od oznake), kar je povzročilo nemalo zmede in prave iskalne akcije več ekip skupaj. Narobe je bilo vrisanih tudi več drugih točk, predvsem mrtvih. Po njegovem mnenju bi lahko z ne prevelikim vložkom pripravili prave, orientacijske karte, ki naj bi za Logatec že obstajale, potrebno bi jih bilo le združiti, kar še posebej bode v oči ob okoli 9000 € prihodkov zgolj iz prijavnin, da ne omenjamo sponzorjev.
Kljub vsemu so vtisi z Jakca pozitivni, zato udeleženci sporočajo, da bodo prihodnje leto spet prišli.
Peter Merše
