Jesenovanje enkrat klana
četrtek, 17. november – sobota, 26. november 2016
V temen, deževen, meglen in mrzel petek smo vkorakali trije klanovci in trije voditelji (Domen, midve, Katarina, Primož in Gašper). Ostali se nam zaradi različnih razlogov niso mogli pridružiti, za kar jim je lahko žal, saj smo se kljub dolgi noči imeli naravnost odlično. Pot smo začeli v Dravljah in po dobrih 9 urah in pol hoje končno prispeli na Visoko. Celo pot nas je spremljala megla, zaspanost, tema, blato, spolzka tla, razlike v nadmorski višini med začetno točko in vmesnimi vrhovi, pa tudi navdušenje, dobra družba, veselje ob osvojitvi vrha Tošča, zanimivi pogovori, močeradi, najdene poti, malica in OB POL 4 ZJUTRAJ KONČNO OSVOJEN CILJ IN OBILEN ZGODNJI ZAJTRK (umešana jajca z mesnim narezkom).
Potem pa končno spanje … Ob pol dvanajstih so nas zbudili še trije prišleki (Marija, Anja, Luka), ostali pa smo brez Primoža, ki nam je pobegnil nazaj v Dravlje. Kmalu smo se začeli pripravljati na kosilo (špageti karbonara), ki so ga spremljali zanimivi pogovori in dobra volja. Popoldne nas je vseeno čakalo še nekaj dela po hiši, a ko je bilo opravljeno, smo se posvetili listini našega klana. Kmalu je iz kuhinje zadišalo po domačem kruhu, pleskavicah in sveže odmrznjenem pomfriju. Potem nas je prišel iskat Gašper in nas obvestil o narejeni večerji. Na mizi nas je pričakala prava pojedina.
Po odlični glavni jedi ni več ostalo prostora za sladico, zato smo jo načeli ob enih zjutraj. Večer je bil zaznamovan z igro Slovenija, v kateri sva zmagala Luka in Veronika. Ko se nam je zdelo, smo šli jest in spat. Naslednje jutro prav tako nismo bili zgodnji. Ob devetih nas je zbudila budilka/Luka. Dopoldne smo porabili za pospravljanje hiše, za učenje osnov plezanja in ko se nam je končno spet pridružil pobegli Primož, smo imeli puščavo. V tem času sta nam naši dve gospodinji (=Luka in Gašper) skuhali zadnje kosilo. Imeli smo še mašo, na kateri smo uradno sprejeli našo listino. Nazadnje smo se še najedli riža s piščancem v smetanovi omaki in odšli nazaj domov. Bilo je uau, noro, mega, fouš ste nm.
Nuša in Veronika