Jesenovanje volčičev 2017 - Jošt nad Kranjem

petek, 17. november – nedelja, 19. november 2017

No, pa se je tudi za naše krdelo začelo novo skavtsko leto, in kot se spodobi, in kakor navada veli, je bilo edino prav, da si priskrbimo enega od velikih železnih bikov in se odpravimo džungelskim dogodivščinam naproti.   

Vožnja ni bila predolga, najbrž pa je bilo to odvisno od obremenjenosti ušes (na tem mestu bi se opravičil gospodu prevozniku za naše, ne prav nežne, glasove naših džungelskih gobčkov …  tako  pač je, če sprejmeš na krov krdelo volkov :).   Šele ko smo izstopili, smo ugotovili, da se prava pot za nas šele začenja, in tako smo jo mahnili proti Sv. Joštu nad Kranjem. Klanec se je vlekel, a vendar smo vsi zmogli.

Že med potjo smo opazili, da kar tako, vsak po svoje nismo za nikamor in da je prav, da si postavimo meje, pravila, ki se jih bomo držali, nadeli smo jim ime Postava.

Isti večer pa je slovo naznanil tudi naš stari prijatelj in učitelj Balu. Slovo je bilo tako pristno in čustveno, da so se celo velikemu, hrabremu medvedu zarosile oči. Kakšna domišljava opica zna povedati, da je videla celo medvedjo solzo, ampak kdo bi vedel …  Da pa ne bi bili tako žalostni in sami, nam je zapustil čisto novega in svežega Baluja, ki se je takoj izkazal.

Zvečerilo se je in komaj smo dobro zaspali, pa se je razlegel trušč po spodnjem delu hiše. Bili so banderlogi in s seboj odnesli naš prečudovit totem. Zato smo se naslednji dan navsezgodaj odpravili po sledeh za njimi.

Veliki Tha je hotel, da smo ga našli, pa še bika smo spotoma ujeli in si ga po bratsko razdelili.

Zvečer je sledilo še najslovesnejše dejanje, in sicer skala posveta, kjer smo medse sprejeli nove volčiče mladiče, ki so se s preizkušnjami dokazali kot polnopravni člani našega krdela.

Naslednji dan je sledila še maša, po kateri so starši, kot velikokrat do sedaj poskrbeli za naše prazne želodčke.

Bagira