NOVIFIAT- ali kako ne potrebujemo Fiata, da raziskujemo Notranjsko - Jesenovanje NOPP
petek, 10. november – nedelja, 12. november 2017
Dobili smo se na Glavni železniški postaji Ljubljana. Vse stvari smo napokali na avtobus do Cerknice. Vožnja je potekala v prijetnem vzdušju. Ko smo prispeli, smo vzeli svoje ruzake in se odpravili proti hišici, ki stoji na luštni jasici. Kmalu po prihodu pa se je začelo dogajati. Polovica novifiata je z prijetnim ognjem ogrela naše premražene prste. Druga je pa s svojimi kuharskimi spretnostmi napolnila okolico z vonjem po čebuli, korenčku, smetani, pestu in tuni. Seveda je bila večerja nekaj, kar bi si želel jesti še Gordan Ramsay, saj je bila narejena z veliko ljubezni, tremi gorilniki in porom. Večerjo smo zaključili z ikonično belo čokolado s koksom v soju čajnih svečk. Zadovoljni smo skočili v svoje spalke in sladko zaspali.
Zjutraj smo se zbudili v bliskajoče se jutro (zahvaljujoč se našim vestnim fotografom). Ker mens sana corpore sano smo si privoščili par zamahov z roko in nekaj obračanj skodelice. Seveda smo se z jutranjo molitvijo izročili v varstvo Boga. Pojedli smo zajtrk, zavrteli metlo po hiši in še preden smo se zavedli, smo že korakali proti takrat še neznanemu cilju. Na poti smo naleteli na kar nekaj izzivov, vendar smo vse preskočili skupaj in tako dokazali, da nismo od muh, ampak od Urše in Maksa. Voditelja sta za nas pripravila presenečenje in sicer ogled Križne jame. Opremili smo se s suhimi škornji in svetilkami. Prijazen vodič nam je veliko povedal o malih netopirčkih, gigantskih jamskih medvedih in zanimivih stalagmitih in stalaktitih. Seveda smo si ogledali šele trailer jame. Upamo, da si bomo v prihodnosti lahko ogledali še globje skrivnosti tega jamskega sistema. Takrat pa so se oglasili naši želodčki, zato smo se odločili, da poiščemo prostor za ognjišče. Izbrali smo strateško točko, ki je ponujala lepo kotanjico za ogenj, razrezano deblo na kolute za mizo in sedalo in obcestni koš. Ko smo obnovili svoje moči s najboljšo rižoto in posušili nogavičke, smo se odpravili proti Bloški Polici, kjer smo našli estetski prostorček za nočitev. Mehka trava in dokaj raven teren sta kar vabila, da svojo palačo postavimo prav tam. Kmalu je bil postavljen tudi ogenj. Dobili smo tudi obiske Primoža, Marjano in Petra ter Janeza. Skupaj smo spravili kar nekaj dobrot, s katerimi smo se posladkali ob poslušanju zgodb. Utrujeni smo legli v spalke in se prepustili spancu.
Sveži in prerojeni smo vstali v prelepo nedeljsko jutro. Malo smo potelovadili, se oblekli v kroje in začeli dan s sveto mašo. Pri Evangeliju smo poslušali o nespametnih in pametnih devicah. Iz te prilike smo se naučili, da se dobro najej, saj ne veš ure ne minute kdaj bo prišel čas, ko boš lahko le razmišljal o kosu kruha, ki bi ga lahko prej zaužil. Zato smo se dobro najedli in se odpravili naproti novim izzivom. Naš naslednji cilj je bila Slivnica. Tempo so nam diktirale Ninove klasična melodije. Tako smo kar hitro prišli na vrh, kjer nas je čakal dih jemajoč razgled na Cerkniško jezero in pokrajino okoli. S čajem nam je postregla prijazna gostilničarka. Mislim, da ve kaj vse pomeni tak čaj v takem vremenu. Bog ji lonaj! Nato smo se odpravili v dolino. Tam sta nas naša voditelja peljala na pico. Naročili smo kar eksotične pice in jih pridno pomljaskali. Polni spominov, pice in vetra v ušesih smo se usedli na avtobus in se odpeljali proti Ljubljani.
Tina Novak, Zlatosrčna orka
