Poročilo o poletnem taboru volčičev LJ3

V ponedeljek 23. julija so se volčiči in volkuljice ob 10.00 v Dravljah usedli na časovni stroj (beri: avtobus) in se odpeljali v stari Rim (Godovič nad Idrijo). Prvi dan smo spoznavali novo okolje in se namestili v camerae (sobe) ter okopali v...

Naprej
Nazaj
Emonada
SKVO LJ6
SKVO
SKVO LJ3
TaborIV2023
obljube 2023
SKVO 2023
Poslednji skupni SKVO vikend
TaborIV 2022 ObljubaAmi
TaborBB23
0 rutke

Poročilo o poletnem taboru volčičev LJ3

ponedeljek, 16. julij – nedelja, 22. julij 2018

V ponedeljek 23. julija so se volčiči in volkuljice ob 10.00 v Dravljah usedli na časovni stroj (beri: avtobus) in se odpeljali v stari Rim (Godovič nad Idrijo). Prvi dan smo spoznavali novo okolje in se namestili v camerae (sobe) ter okopali v thermae Romanae (Godoviški »Bajer«). Kot državljani smo vedno bolj občutili, kako nas rimski kralj Tarkvinij Ošabni zatira, zato smo sklenili, da se mu upremo. Tirana smo spodnesli in postali »Republika«. 

V torek so senatorji po zajtrku rimske volčiče poslali v šolo in delavnice. Na večih puncta so: (I) kovali denar, (II) sestavljali mozaike, (III) poglabljali znanje latinščine, (IV) izdelovali nakit, (V) šivali mošnjičke ter urili svoje sposobnosti v retoriki. Popoldanske igre so bile združene z rimskimi termami, po sončnem zahodu pa je sledil zabavni večer.

V sredo so sledile velike dirke z vozovi v rimskem circusu. Dopoldne so VV poiskali les in zgradili vozove. Vsak rimski grič, je izdelal svoj voz, popoldne pa je sledila dirka, med katero so »konjeniki« zbirali čim več kosov zelenjave. Kar so »uplenili«, so nad tabornim ognjem spremenili v zelenjavno juho, ki smo jo s slastjo pojedli ter veseli dočakali zabavni večer z rimskim gledališčem.

V četrtek so se v naši demokraciji vzdignili vojaški poveljniki (predvsem Oktavijan in Antonij), ki so si nabirali privržence in vojsko. Odšli smo na pohod, na katerem je potekalo urjenje: streljanje z lokom, potapljanje ladij, met diska in streljanje z balinčki. Trenutek miru nam je ponudila cerkvica sv. Katarine, kjer smo molili in peli, povratek v dolino pa nas je spet zapletel v spopad (»zastavice«). Večerna kateheza je razkrila, da so volčiči prepoznali, kako neumni so vojaški spopadi. Sončni zahod nam je prinesel prizore iz rimskega »impro« gledališča.

V petek zjutraj je zmanjkalo denarja za kuharjevo plačo in je pobegnil. Ni nam preostalo drugega, kot da sami poskrbimo za kosilo. Zakurili smo kres in na žerjavici pekli tvist, jajca v pomarančnih posodicah in rimski (cesarski) praženec. Zvečer je sledilo izdelovanje bakel in gledališče.

Zelo zgodaj v soboto zjutraj je Rim napadel požigalec. Na srečo smo ga zaslišali in mu z baklami sledili v Tibero, kjer pa je bil prehiter. Zagrozil je, da bo naslednji dan zažgal Rim, kar se je res zgodilo. Preostalo nam ni nič drugega, kot da smo gasili in se skušali rešiti (velika igra): Volčiči so po otokih zbirali material za most, da smo se lahko rešili iz Rima in vstopili v novo civilizacijo. Zvečer je bil zabavni program, ki so ga pripravili najzrelejši volčiči (5. razred) in za piko na »i« prinesli torto. Nedelja nam je prinesla veselje ob evharistični mizi, še pred tem pa pospravljanje. Kljub dopoldanskemu dežju je mašo razsvetljevalo močno sonce, ki ga ni zmanjkalo tudi med kosilom.

Stari volkovi