TABOR ČETE: Po sledeh Jurija Kozjaka

četrtek, 9. julij – ponedeljek, 20. julij 2015

Voditelji čete smo odkrili starodavno kroniko. Kroniko, ki vas popelje v čase turških vpadov. Kroniko, ki vas popelje v čas Jurija Kozjaka, ki je nekdaj vladal na Kozjaškem gradu. Do sedaj so med nami krožile le legende, sedaj pa smo našli pristne zapise iz takratnih dni in jih z veseljem delimo z vami.

Po legendi je takrat kroniko vsakega dne zapisal kronist posamezne hiše v vasi, kronika pa je krožila od hiše do hiše.

1. DAN

Zelo zgodaj zjutraj, torej 6.20 smo se zbrali na glavni železniški postaji. Kot zmeraj so voditelji malo zamujali. :D Nato smo šli na peron 2a in se odpeljali z vlakom. Ko smo prišli na izstopno postajo smo na njej pojedli 1 kilo sladkih iz Hoferja pečenih piškotov. Nato smo peš odpujsali proti tabornemu prostoru. Tam smo srečali tudi ciganski avto z romi. Spodili smo jih iz tabornega prostora in pojedli kosmate nektarine.

Ko smo pojedli kosmate sadeže smo izvedeli, da smo v kraju Kozjak, ki so jo ravnokar porušili Turki. Voditelji so nam zaigrali tudi igrico. Potem smo obnovili vas Kozjak (postavili smo šotore). Potem smo malo lenarili v šotoru in nasploh prdeli. Potem smo postavili še druge na taboru potrebne zgradbe (jambor, ognjišče, smetnjaki, …). Nato smo zakurili ogenj in pojedli večerjo, torej hrenovke in twist, ki ga ne spečeš do konca, ker si preveč lačen. Potem smo še malo peli in se pogovarjali in se na sploh fino imeli. Vsi zaspani smo šli spat, vodniki pa so morali ostati na refleksiji. nato pa so končno lahko šli spat (bogi vodniki, zato pa so tako zaspani). (Antilope)

2. DAN

Zgodaj zjutraj (ob 7.00) smo se zbrali v krogu. Po prespani noči smo imeli telovadbo in izvedeli o nočni igri. Nato smo imeli zajtrk. Po njem smo pospravljali notranjosti šotorov in se uredili. Pisk kvadrata nas je združil v kvadrat. Po ocenjevanju smo prisluhnili igrici Voče. Primož je po igrici povedal duhovno misel.

Nato smo postavili kuhinje z ognjiščem in mizo, klopcami ter poličkami. Med tem so naši vrli podvodniki postavili pomol in vhod. Vhod je pomagala postaviti naša najboljša Anamarija. Pomagali so ji Marko, Nino, Katarina in moja malenkost. Najpomembnejši so bili moja špaga in Anikin prstek, ki je pomagal pri zaključevanju vezav.

Nato smo poskusili kosilo. Nato ga je zmanjkalo. Po kosilu smo izpodprobali dokončati zgradbe. Sledila je maša. Primož je dal navodila za uvode (kako dobro pripraviti mašo). Po maši je sledil gres (seveda s sladkorjem in kakavom) in veseli večer ob ognju. Tokrat so ga vodili tehnični in je bil odlično, noro fantastično kul. Sledilo je urejanje, spanec, nočna igra in pisk. (Pume)

3. DAN

Zjutraj smo se ob pisku piščalke ob 7.00 sunkovito prikazali v krogu. Najprej smo hudo plačali za kup orodja, ki je ležal ponoči po taboru, potem pa pretekli še en lep krog. Ob devetih je kot vedno bila preverba šotorov in potem delavnice. Prva pomoč, rastline, orientacija in postavljanje stražnega stolpa so bile aktivnosti, ki smo jih po skupinah obiskovali. Nato je prišel čas za kosilo. Po kosilu smo se šli kopat, potem pa so prišle na vrsto delavnice, tokrat malo bolj ustvarjalne. Zelo hitro je prišel čas za večerjo, po večerji pa zelo zanimivo presenečenje od voditeljev. Bila je simulacija nočne igre, da bi se postavili v vlogo napadalcev. Potem smo šli spat pripravljeni na nočne obiskovalce.(Orke)

4. DAN

Do zdaj vsi pišejo, da je ob 7h zjutraj zelo oz. zgodaj. Namesto telovadbe smo delali odkupnino našemu dragemu Danilotu, potem pa so nam voditelji povedali, da bodo zelo strogo ocenjevali okolico in čistočo vsega. Po koncu kvadrata smo se oz. so se starši začeli zbirati. Ker se je kralj Marko srečno vrnil smo se razdelili in mieli kmečke igre. Ob 12.30 smo imeli sv. mašo, po njej pa kosilo. Jedli smo vse možno. Ko so starši šli, smo se šli kopat, potem pa opravljat zadolžitve in skuhali zelenjavno juho za večerjo. Po zabavnem večeru smo šli spat, malo kasneje vodniki, še kasneje voditelji in na koncu straža (Čuki)

5. DAN

Zbudili smo se zjutraj. Zbrali smo se v krogu z žalostno novico, namreč izmaknili so nam skoraj vse zastave (le dveh ne). Delali smo zanimivo odkupnino. Nato smo si privoščili zajtrk ter se po večini spravili pospravljat šotore, ko smo izvedeli izjemno novico: »Na hajk gremo!«

Zato smo v zmerni prestavi pripravili prtljago. Zbrali smo se v kvadratu in se vod za vodom  poslavljali iz tabora. Ustavili smo se pri izviru, kjer smo se preoblekli v hodilna oblačila in pogledali za pot. Nato smo se med hojo poslavljali med vodi, najprej Orke, nato Pume in Čuki ter na koncu še antilope, volkovi in orli. Nato smo hodili le še Kozorogi. Popolsne so vsak vod preživeli po svoje. (Kozorogi)

6. DAN

Zbudili smo se v sončno jutro pod dvema hrastoma. Vid in Nejc sta že zgodaj odšla na jutranje kopanje. Potem so mimo prišli Orli. Skupaj smo pojedli zajtrk in se po bižnici odpravili proti Gradcu. Prej smo seveda počakali še naša sovodščana. med potjo smo se veselo pogovarjali in peli. V Gradcu smo še pozdravili prijazno gospo, ki nas je postregla z jabolčnikom. Zahvalili smo se in se v parku srečali z antilopami in kozorogi. Vzeli smo si krajši odmor. Pot smo nadaljevali proti Semiču in nato kmalu prispeli do tabora. Potem smo imeli športno-kopalno popoldne. Za večerjo smo si pripravili šmorn. Ob ognju smo predstavili skeče in himne potepa. Dan se je počasi končal in odšli smo v mižale. Vsi smo se strinjali, da je bil hajk zelo privlačen. (Volkovi)

7. DAN

Zbudili smo se in poročali o stražah. Izkazalo se je, da se ni zgodilo ni posebnega. Imeli smo telovadbo in nato kot vsak dan pospravili šotore in okolico ter nato imeli kvadrat in pregled. Potem smo imeli delavnice, kjer smo kuhali jedi, značilne za Slovenijo (ali pač). Po skupinah smo delali palačinke, cmoke, žgance, močnik, klobase, repo, zelje in še čežano. Delo jedi se je zavleklo, a ko smo pojedli, je bilo zelo dobro. Kasneje smo imeli po določenih skupinah orientacijo. Nekaterim skupinam je šlo bolje kot drugim, a smo se vsaj kaj novega naučili. Ob 20.43 smo jedli puding s piškoti. ko se je zvečerilo in je bil ogenj končan se je pričel zabavni večer. Vodili so ga podvodniki in bilo je zelo dobro. Sicer smo imeli nekaj manjših težav s tem kako se hodi po cesti in o stražah. Med zabavnim večerom je bilo zelo zabavno a verjetno smo bili veseli, da smo kmalu lahko zatisnili oči. Zmolili smo še angeljčka in se odpravili spat. Do 24.00 ni nihče kradel zastave. (Orli)

8. DAN

Zbudil nas je pisk piščalke ob 7.00. Vsi smo stekli v krog. Najprej smo se pogovorili o stražah in na srečo nihče ni kradel (No, Gašper Rus je hotel ampak je zaspal zzz). Potem smo šli teči in smo naredili oz. smo pretekli velik krog. Potem smo se še raztegnili, pojedli zajtrk, si pospravili šotore in kuhinje in potem se je piskal kvadrat. Luka se je malo razjezil in smo morali delati sklece in račkat (žvilca se mi je zomila!) Po kvadratu smo se razkrojili, vzeli vse orodje in šotorke in šli po cesti navzgor v gozd, kjer je bilo bolj ravno. Tam smo postavljali bivake in ko smo jih smo šli nazaj do tabora. Tam so piskali kuharje in šli smo delat kosilo. Za kosilo je bila ful dobra rižota. Morali smo hitro skuhati in pojesti, ker smo že kmalu odšli v Semič. Do Semiča smo ful hodili in naša kolona se je ful razširila. Ko smo prišli, smo se polovica usedli na stopnice pred muzej, pol pa jih je šlo v muzej. V muzeju so tri zbirke. Prva je zgodovinska, potem naravoslovna in čisto v kleti je še vinogradniška. Zgodovinska zbirka govori o zgodovine Semiča od prazgodovine do 2. svetovne vojne (zanimivost: otroci so hodili v šolo, če so imeli čas). Naravoslovna zbirka pa o zaščitenih živalih in rekah. Vinogradniška pa predstavlja orodje in propomočke za vinarje. Ko smo vsi končali z ogledom smo pojedli nektarino in potem … SLADOLED … Dobili smo jih v banicah in smo si jih delili s člani ekip, ki smo jih imeli včeraj za orientacijo. ko smo pojedli smo se odpravili nazaj in med nami v koloni je bila še večja luknja ampak smo vseeno zelo hitro prišli nazaj. Ker smo po hoji vsi bili zelo zelo prešvicani, smo se šli vsi kopat. Voda je bila prijetno mrzla inzato smo se rade volje metali vanjo. Po plavanju so piskali kuharje ( -..-). Za večerjo smo jedli makarone s sirovo omako. Naša večerja je bila zelo okusna (za druge ne vem, sam verjetno ne tok kot naša:). Ko smo vse pojedli, smo imeli par minutk, da smo šli okrog ognja. Vsi smo se poslovili od Ireneja, ki je šel v Španijo. Ogenj sta prižigala Štefan in Sebo. Poem smo spustili še zastave in začel se je zabavni večer. Najprej so se šli rimšimpim. Potem smo se šli Moj skavt zmore.  To je podobna igra kot moj dragi zmore in najprej so si fantje izbrali punce in potem so punce stavile (če njihov fant zmore). Zmagala sta Katarina in Gal. Za konec je zmolil Primož, ki je prišel za ta dan. Ob 22.45 smo šli skupaj z vsemi stvarmi (spalka, armič) do bivakov. Tam smo se namestili, zapiskali, zaspali. (Antilope)

Na tem mestu se kronika konča. Arheologi še vedno iščejo, da bi lahko povzeli dogodke tistih usodnih dni, dokler pa ne najdejo kronike, pa se bomo morali zadovoljiti z legendami.

Po legendi so se vaščani iz vasi v bivake umaknili pred Turki, ki so nepričakovano zasedli vas. med Turki pa je bil legendarni nepremagljivi poveljnik Jurij Kozjak (Jan Dobre). Vaščani so se zbrali in začela se je velika igra. Da bi prišli do hrane, so se morali vaščani izmuzniti mimo opreznih turških straž (noviciat), po vasi pa so skušali najti tudi namige iz starodavnih knjig, kako se rešiti. Namigi so jih pripeljali do opata, ki jim je pokazal skrivni predor do samostana, ki ga Turki še niso osvojili in taktiko za zmago nad Turki. Vaščani so tako po opatovi taktiki zajeli poveljnika Jurija Kozjaka (čeprav se je zelo divje upiral) in ko se je zavedel kdo je, jim je pomagal nagnati Turke iz vasi. Sledilo je sproščeno popoldne in veseli večer, ki ga je tokrat obogatil tudi noviciat, preden so prespali v bivakih.

Zjutraj so voditelji zapustili tabor, vodenje tabora pa so prevzeli vodniki. Kandidatom za prejem imena so dodelili posebne naloge za cel dan, da so se izkazali vredne imena, ki jim je bilo dodeljeno. Luka je ob prihodu v tabor izrazil izjemno navdušenje, čeprav je zgledalo kot bi se drl, ker so izvidniki namesto tabornega ognja postavili ciganski kres, na vrh pa postavili oglasno desko, sploh pa so cel večer nekaj jamrali. Sledila je slovesen zaključek krstov in podeljena so bila skavtska imena. Odhodniki so se poslovili in poslovila sta se tudi Alenka in Luka, ki zapuščata četo.

Izvidniki so pospravili tabor in potem so ponje prišli starši, najstarejši pa so se odpravili na nočni obisk čete iz Vrhnike in kopanje v Kolpi. Kljub množici stražarjev je Matija vseeno izmaknil glavno zastavo in s tem izboril odkupnino. Po prijetnem izležavanju na soncu in pici v Kočevju pa je res bil čas, da s taborom zaključimo in se podamo novemu skavtskemu letu naproti.

Četa Divjega medveda

 

Video mogoče še pride, ampak nič ne obljubimo :)

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
•