Zimovanje NoPP

petek, 17. marec – nedelja, 19. marec 2017

V petek, 17. 3. 2017, smo se ob 18.00 dobili s člani noviciata na glavni železniški postaji v Ljubljani. Voditelj noviciata Matija Rus je z izgovorom, da mora parkirati avto, odšel s postaje in nas pustil same. Poznega "zimovanja" smo se udeležili Pia, Jakob, Tilen in jaz, Tadej. V pričakovanju Matije je mimo nas prišel neznanec s kuverto v roki, nas vprašal, če smo skavti Ljubljane 3, nam jo izročil ter tako hitro kot je prišel, tudi odšel. V kuverti je bil denar ter list, na katerem je pisalo, naj si kupimo karte za avtobus do Žirov. Bila je tudi naloga, naj naredimo bans v publiki in tako smo tudi ga. Za preganjanje dolgčasa pa smo se tudi slikali s neznanci. Ob 18.40 smo se odpeljali z glavne avtobusne postaje ter se napotili proti Žirem. Vožnja nam je v prijetnem klepetu kaj hitro minila in tako smo se po slabi uri in pol znašli v centru Žirov. Na listu iz kuverte smo prebrali, naj najdemo Gostilno Pri županu, kjer bomo pod nadvozom za traktorje našli naslednji namig. Pot do gostilne je bila kratka in takoj smo odkrili, da je v namigu skrit zemljevid v smeri na Mrzli vrh. Zapeli smo si nahrbtnike ter odšli na pot. Iz vasice smo se napotili po gozdni poti, na kateri se je naklon nenehno stopnjeval. V temi smo se odločili, da bomo hodili brez luči, saj nam je bilo tako bolj prijetno. Vmes so pristala tudi kakšna razpravljanja, kaj bi storili, če bi nas napadel kakšen pobesnel pes, ali pa če bi proti nam po ozki cesti z vso hitrostjo peljal avto z namenom, da nas povozi:). Ob takih in drugačnih pogovorih smo se po slabih dveh urah prebili na odprt vrh, kjer je močno pihalo in kjer nas je pričakal Matija s hrano v avtu. Tega prizora smo se seveda vsi zelo razveselili. Pograbili smo hrano, šotorke in kitaro ter se odpravili iskat primerno mesto za bivak, ki bo dovolj skrito, da nas ne bo mogel doseči veter. Kmalu smo ga našli. Začeli smo pripravljati prostor ter bivak, ki je bil kaj kmalu postavljen. Zakurili smo ogenj, čez čas na žerjavici začeli peči pice in ob igranju kitare prepevali skavtske pesmi. Okoli tretje ure zjutraj smo se odpravili spat ter se okoli pol desete ure zbudili. Po odličnem zajtrku, katerega hrana je bila čokolino, smo se odpravili na velik strm travnik blizu bivaka. Najprej smo se na vrhnjem delu, kjer je bilo bolj ravno, igrali roverčka. Nato smo se odpravili na strm del, kjer smo se skoraj celo uro kotalili ter se smejali posnetkom, ki jih je Matija naredil med našim izvajanjem prevalov. Kmalu je bil čas za kosilo. Jedli smo odlične makarone s sirovo omako ter se nato proti drugi uri odpravili proti dolini, kjer nas je pri koči, kjer smo prespali naslednjo noč, že čakala Marjanca. Po rahlem počitku smo se odpravili na travnik, kjer smo pokazali naše skavtsko znanje, ki se je izkazalo za odlično. Imeli smo tudi tekmovalne športne igre. Ker se je ura bližala sedmi, nas je Marjanca morala zapustiti, mi pa smo se odpravili v hišo. Jakob se je slabo uro trudil in na koncu mu je le uspelo zakuriti krušno peč, ki nas je prijetno grela skozi noč. Za večerjo smo spekli še dve pici, ki sta nam ostali od prejšnjega dne, ter čevapčiče in puranja nabodala. Zraven smo si narezali paradižnik in čebulo ter za sladico naredili odličen čokoladni puding s smetano ter gozdnimi sadeži. Večerja je bila naravnost odlična. Zvečer smo se po igranju kitare in prijetnih pogovorih zavili v spalne vreče ob topli peči ter odšli spat. Zjutraj smo se zbudili deset minut pred sveto mašo in se komaj prebili v nabito vaško cerkvico. Po maši smo odšli na cesto, kjer smo se učili igrati staro skavtsko igro Nanjo. Igra gre tako, da moraš zašiljen količek, dolg približno 15 cm, z debelo palico zbiti v zrak ter ga odbiti čim dlje. Po enourni igri smo odšli pripravljat kosilo, ki so ga sestavljali makaroni v smetanovo-sirovi omaki in zelena solata, za sladico pa nam je ostala še sladica od prejšnjega večera. Sestradano smo pojedli celotno kosilo in se zleknili na blazine, kjer smo spali. Po slabi uri smo začeli pospravljati stvari, počistili hišo in se malo po tretji uri odpravili nazaj v Ljubljano. Tokrat seveda z avtom. Pri prevozu nam je pomagal tudi Bagira. Po zabavni vožnji skozi zabavne ovinke smo se pripeljali do Ljubljane in se odpravili domov. V stegu Ljubljana 3 sem prvo leto in zimovanje mi je bilo nadvse všeč! Upam, da ga bomo na tak način še kdaj ponovili.

Tadej Ogorevc