Zimovanje Krdela košatih repkov 2025
petek, 7. marec – nedelja, 9. marec
ZIMOVANJE VV 2025 - BACEK PAVEL
V petek, 7. marca 2025, je enaindvajset volčičev prispelo v Križevsko vas. Po slovesu od staršev so prišli na igrišče, kjer so v vedno trši temi kako uro in pol igrali nogomet in se zvirali po igralih. Hkrati so bili seznanjeni z dejstvom, da bodo naslednjih nekaj dni živeli na kmetiji in da so se bili ob prihodu nanjo preobrazili v ovce. Takšne metamorfoze so pri volčičih precej običajne in večine niso posebej zmedle. Nazadnje je bil piskan prvi zbor zimovanja in na nogometnem igrišču so se zbrale (skoraj) vse živali na kmetiji. Prvi je spregovoril kmet Jure, ki ga je zanimalo, ali katera žival manjka - izkazalo se je, da koza, ki jo je na poti do igrišča zamotil šop trave. Ko je bilo to urejeno, so otroci spoznali svoje nove varuhe. To so bili:
- Kmet Jure, ki sta ga odlikovali huda slabovidnost in še hujša raztresenost;
- Pes Robi, opremljen s seznamom ovc, na katerega je z rdečim pisalom delal kljukice;
- Bacek Pavel, ki je bil, roko na srce, dekle, sicer pa najpametnejša izmed živali;
- Mama ovca s sinom Timijem - le-ta se je ves čas igral s plišastim medvedkom;
- Koza Ke, ali po domače, Ke Koza (ime naj bi bilo nekakšna besedna igra za ljudi, ki znajo italijansko)
- Ovca Karel, ki je zmogel pojesti skoraj toliko kot Ke Koza in se je komaj še prikotalil do nogometnega igrišča;
- Teta Gos. Ali pa je bila Raca?
Prišleki so bili obveščeni še o dveh pravilih, in sicer o sobah v hlevu, v katere nimajo dostopa, ter o posebnem signalu s piščalko, s katerim kmet skliče vse živali na kmetiji. Poznavalci Morsejeve abecede bi signal prepoznali kot "kt", ostali pa se boste morali za boljšo predstavo zanašati na ustno izročilo prisotnih.
Hitremu ogledu hiše je sledila večerja, tej pa filmski večer, na katerem so bile na sporedu tri epizode Backa Jona. Takšna izbira risanke je bila seveda popolnoma naključna in s temo zimovanja ni imela popolnoma nobene zveze. Seveda filmski večer ne bi bil popoln brez pokovke. To so gledalci prejeli v vrečkah, na katere je bila nalepljena ovčja glava, da so bile na moč podobne ovcam. Na koncu so vsi skupaj zmolili in šli spat.
In bil je večer in bilo je jutro ... No, ne še čisto takoj.
Sredi noči je kmeta nosila Luna in zapustil je hišo, ne da bi za seboj zaklenil vrata. To so izkoristili prašiči (mimogrede omenimo, da so bili trije), vlomili so v hišo in si prisvojili večjo količino hrane, nato pa z njo pobegnili v gozd. Ker prašiči ne poslušajo nikogar razen kmeta, so se ga otroci lotili iskati, pri čemer so jih ovirali prašiči - ti so jim v gozdu postavili zasedo, in šele ko so se otroci prebili skoznjo, so našli kmeta, ki je spal pod neko smreko. Med spopadom je prišlo do edine resnejše poškodbe tabora, ko je bil eden od backov ob koleno na levi hlačnici - kolikor mi je znano, pa vsebini hlačnice ni bilo nič hudega. Po dobre pol ure iskanja so torej mladi backi in ovce našli spečega kmeta in mu razložili, kaj se je zgodilo. Kmet je s svojim posebnim signalom sklical ovce in pujse, slednjim ukazal, naj ovcam vrnejo hrano, nato pa jih nagnal spat. Ovcam ni bilo treba posebej naročati, naj grejo spat, saj je bila ura že pozna.
Drugi dan se je začel z novo nezgodo. Mali Timi je že ponoči opazil, da je v gozdu izgubil plišastega medvedka, zjutraj pa se je izkazalo, da so ga prašiči privezali na kmetov kombi. Med jutranjo telovadbo sta se kmet Jure in pes Robi s prav tem kombijem odpravila v sosednjo vas h kmetu Bogdanu Schmidtu, tako da so lahko ovce in backi le nemočno opazovali, kako se je plišasti medvedek odpeljal v daljavo. (Še prej pa, kako sta kmet in pes po nesreči zavila v slepo ulico in kakih pet minut obračala.) Ko sta se vrnila, medvedka ni bilo več na kombiju, zato je Bacek Pavel po zajtrku razglasil ekspedicijo do kmetije Bogdana Schmidta, da bi Timiju vrnili medvedka.
Med pohodom je bilo ob poti moč opaziti večje število trobentic in pljučnikov, ki so se jih ovce odločile nabrati. Sledilo je obglavljenje več ducatov rož, večino katerih so za dan žena prejele Ke koza, Mama ovca, bacek Pavel in tetka gos. Usoda ostalih mi ni znana, verjetno pa ni bila niti približno tako romantična.
Po približno uri hoje je eden od backov v leskovem grmu opazil medvedka, ki se je očitno med vožnjo strgal z vrvice in pristal na nekakšnem štoru. S tem je bila ekspedicija končana in po hitri malici in še kakšni uri eksterminacije lokalnega rastlinstva je Timi ponovno objemal svojega plišastega medvedka.
Pri pripravi kosila je teta Gos potrebovala pomoč malih backov in ovc. Sama zaradi pomanjkanja rok ni mogla dosti skuhati, tako da sta ji morala pomagati Timi in Karel, toda Timi ni mogel razmišljati o ničemer drugem kot o plišastem medvedku, Karel pa je pojedel vse, kar je dobil v roke. Na srečo so se tudi mladi backi in ovce izkazali za sposobne kuharske pomočnike in kosilo je bilo kmalu narejeno.
Sledilo je nekaj prostega časa, temu pa aktivnost po gručah. Vsaka gruča je dobila seznam izzivov, ki so jih morali opraviti, in sicer so se morali postaviti v ovčjo piramido, iz dveh palic in šotorke sestaviti čim boljša nosila, opraviti poligon, čim večkrat z roverčkom zadeti tarčo, z največ dvema vžigalicama zakuriti ogenj in NE ukrasti malice iz kuhinje. Zadnjega izziva ni opravila nobena gruča. Kdo bi si mislil.
Po opravljenih izzivih so se gruče ponovno zbrale na nogometnem igrišču, kjer so se med seboj pomerile v roverčku. Zmagala je črna gruča, pri čemer ni izgubila niti ene točke. Zadnje dejanje dneva je bil zabavni večer, na katerem so si mladi backi na melodijo Backa Jona izmislili koreografijo. In bil je večer in bilo je jutro tretjega dne.
Zjutraj tretjega dne so nočni mir zmotili udeleženci sami. Čeprav bi mirne vesti lahko spali do osmih zjutraj, so bili ob sedmih že pokonci in ob dvajset čez sedem na jutranji telovadbi - slednje se, roko na srce, niso lotili samoiniciativno.
Med zajtrkom je kmet Jure oznanil pomembno novico: dobil je ljubico, ki ga je povabila, naj pride živet k njej v Pariz. Kmet Jure se je odločil prodati kmetijo in vse živali na njej, zato je bilo treba hlev dobro pospraviti, osebno lastnino ovc pa znositi ven. Ko je bilo to opravljeno, je kmet Štefan obhajal sveto mašo. Zadnje dejanje zimovanja je bila dražba, na kateri so kupci (beri: starši) prevzeli svoje ovce. Backa Pavla, Mamo ovco, Timija, Karla, Ke kozo in teto Gos je kupil kmet Štefan, kmet Jure in pes Robi pa sta odpotovala v Pariz. Tako so se vsi razšli in zimovanje je bilo končano.
Za tiste, ki ste bili pozorni na imena, pa še tale okrasek:
Robi + Štefan + Schmidt + Bacek Pavel = Robert Stephenson Smyth Baden Powell
