Zoom-ovanje Zelene čete

Pisalo se je leto 2021 po Kristusu. Zelena četa se je zbrala na medvrstniškem srečanju imenovanem tudi zoomovanje. Zgodilo se je nekako takole.

Vsi smo se zbrali na spletnem portalu (ki ljudi snema in jim prisluškuje), kjer smo izvedeli za šokantno novico-nekdo je poštarju ukradel pisma. Nihče ni vedel kaj in kako ampak zgodilo se je. Skavt mora biti vedno pripravljen. Položaj je izgledal brezupen, vendar je posvetil žarek upanja, ko je v igro vstopil Ljuki Ljuk in nam razodel, da nam pove lokacijo pisem, če dokažemo svojo vrednost.

Prestali smo premnoge težke preizkušnje in sramotilne naloge. Po mnogih utrujajočih nalogah smo si končno postavili zatočišča, kjer smo zasilno lahko prespali. Naši bivaki so bili raznovrstni; iz dek in plahte, udobni in neudobni, topli in hladni, mokri in suhi, grdi in lepi, originalni in Urba... neoriginalni, pa vendar smo noč preživeli prav vsi. V prvi bojni liniji je naš skavt (volk David) spal tudi zunaj v snegu in ledu.

Naslednji dan je že navsezgodaj zjutraj zvonila poštarski rog. Volk David je vodil jutranje razgibavanje oz. Intenzivni trening, ki nam je dal moči za opravljanje nalog naslednji dan. Telovadbe je bilo konec in postavljeni smo bili nazaj v kruti realni svet, ki venomer zahteva dokazovanje zmožnosti.

Sami a ne osamljeni. Vsak je v duši nosil duh svojega voda, ki mu je pomagal pri celodnevnem opravljanju težaških nalog (izdelava bivaka iz naravnih materialov, izdelava kavbojskega klobuka, vzgoja konja, pohod na Šmarno goro utrujenosti...). Razdelili smo si delo in vsak je dodal svoj košček k celoti in tako smo se SKUPAJ dokazali iz kakšnega testa smo. A najtežja preizkušnja je bila še pred nami; najti smo morali pisma brez google mapsa.

Zvečer smo se zbrali in ugotovili, da smo opravili vse naloge in si zaslužimo mesto v težkem svetu kavbojev. Igrali smo se mnoge zabavne igre resnice in neresnice, zabave in …

Sledilo je srečanje z modro četo. Bilo je silno zabavno in vsi smo se zelo zabavali in veselili. Igro ugibanj sta zmagala Pogumna brata Radovan Nočko, ki sta zmagala tudi mnoge druge stvari, kjer je bila zmaga možna. Vsi smo se silno zabavali in za konec prespali v bivakih noter in zunaj (Radovan, Vrane, pa še Bruh). 

Naslednji dan smo zjutraj spet telovadili in nato je sledila maša, kjer so različni ljudje prispevali različne ganljive izvedbe pesmi  (Urša, Domen, Janz Pavel, Elizabeta, Urša, David, Urban, Matjaž, pa še en Tadej …)

V glavnem bilo je res zabavno, poučno in zabavno. Živeli so srečno do konca svojih dni.

Opombe: Urban se je strinjal s foro o bivakih, spis ni hvalnica nobenemu, hvala Čenčarju za pisce.

Epski volk, Neupogljivi volčuk