Zimovanje Četa 2018
petek, 2. marec – nedelja, 4. marec 2018
V petek 2.3. smo se vsi četniki s polnimi ruzaki zbrali v Dravljah. Pozdravila sta nas Thor in Heimdall in nas, mrtve duše, povabila v nesmrtno življenje v Asgard. Za varen prehod smo uporabili avtobus, ki pa ni bil najbolj varen, sploh ko smo hoteli zaviti v rovte in ker ni šlo naprej smo odšli lepo peš. Pot je bila dolga, zasnežena, strma in težka, saj smo morali nositi vsak svoj velik ruzak. Po treh urah hoje smo končno prispeli v ljubko vasico Razbor pri Slovenj Gradcu. Že v Dravljah smo bili povabljeni na pojedino, ki je bila kasneje zažgana. Spoznali smo tudi Odina in Frigg. Naslednje jutro nas je zbudil pisk iznad Nejčeve piščalke. Telovadba, ki jo je vodil Klemen, ni bila nič olajšana (zaradi včerajšnega pohoda). Ko smo pojedli zajtrk pa smo izvedeli grozno novico. Asgardu se približujejo velikani in Odin je odšel do meje pogledat stanje. Velikane bi lahko premagali le z zgodbo, ki jo je Odin skril nekje naokoli. Ker smo velikodušni smo jo, klub bolečim nogam, odšli iskati. Šli smo po vodih in vsi smo se zdravi in srečni , z zgodbo, vrnili nazaj. Po kosilu smo imeli prosto. Potem smo se šli zanimivo igro, ki smo se jo šli celo popoldne. Ko smo končali smo se veseli oddahnili, ker nam ni bilo treba pripraviti večerje na švedskih baklah. Po večerji, ki so jo pripravili tehnični, smo imeli zabavni večer. Takrat smo izvedeli celotno zgodbo in ugotovili smo, da bomo ostali nesmrtni samo če nam večni ogenj ostane prižgan. Preostanek večera je bil zabaven. Spati smo šli bolj zgodaj. Sredi noči pa nas je prebudil zvok loncev. Odhiteli smo ven in ugotovili smo, da so nas napadli velikani in hitro smo odšli braniti ognje. Borili smo se po vseh močeh vse do zadnjega, a ognji so ugasnili. Vsi utrujeni od boja smo odšli spat. Naslednje jutro smo začeli pospravljati. Pisali smo tudi test, da so se naši voditelji lažje odločili za ognjeno zastavo. Potem pa nas je Nejc razsvetlil in izvedeli smo, da je po napadu velikanov svet v času Asgarda propadel. Kmalu za tem so ga naselili ljudje, ki pa so se vedno spominjali na svoje korenine. Ta čas je primerjal s postom. Po katehezi smo imeli kvadrat. Orli so izgubili ognjeno zastavo, dobile pa so jo lisice. Odšli smo tudi k maši, kjer smo imeli tudi sodelovanje. Do avtobusa smo morali peš, le da tokrat nismo imeli ruzakov. Pot je bila krajša in zabavnejša. Ko smo končno prispeli do avtobusa, smo se vsi utrujeni posedli vanj ter se napotili proti Ljubljani.
Nika Novak, Razigrana antilopa
