Jesenovanje IV, Škofja Loka 2015

Petek popoldne. Višji vod (vodniki in najstarejši izvidniki) se se zbrali na železniški postaji v Ljubljani. Na presenečenje vseh tam ni bilo nikogar od voditeljev, ampak le neznanka, ki jim je predala pismo z namigi, kam naj se odpravijo in...

Naprej
Nazaj
Emonada
taborNOPP2014
taborIV2016-2
obljube2016
rutke
taborIV2014
taborPP2014
zimovanjeIV2013
SKVO
taborIV2016

Jesenovanje IV, Škofja Loka 2015

petek, 6. november – nedelja, 8. november 2015

Premikanje po stolih na drugi konec dvoranePetek popoldne. Višji vod (vodniki in najstarejši izvidniki) se se zbrali na železniški postaji v Ljubljani. Na presenečenje vseh tam ni bilo nikogar od voditeljev, ampak le neznanka, ki jim je predala pismo z namigi, kam naj se odpravijo in vozovnicami za vlak. In tukaj se je pojavila prva težava. Vlak je imel zamudo. In potem še zamudo na zamudo in čakali so ga več kot eno uro in pol. Ko so naposled le prišli v Škofjo Loko so poiskali preostale namige in prišli do hiše, bolje rečeno telovadnice, kjer smo nato preživeli celoten vikend.

Ker v hiši ni bilo kuhinje, požarni alarm pa je bil, smo se takoj lotili priprave večerje, seveda zunaj, da ne bi zmotili alarma. Voditelji so medtem klicali vodnike v tabu in se z njimi pogovorili o njihovih vodih. Po slastni večerji je sledilo še nekaj pogovorov in iger ter seveda tradicionalni morilec (v temi) in hudobni grozni voditelji so po eni igri morilca poslali vodnike spat, ker je bila ura 1.00 in so hoteli, da bodo vsi skupaj zjutraj naspani, ker so jih čakali novi izzivi.

Soboto smo začeli s sveto mašo, med katero je Tilen zaspal in ga še vedno vsi radi spomnimo na ta dogodek. Primož se je zelo potrudil in maša je bila sicer zelo lepa. Po zajtrku so začeli prihajati tudi drugi izvidniki. Vsi skupaj smo se odpravili na travnike nad škofjeloškim gradom in se tam z novinci igrali nekaj iger, medtem ko so drugi člani vodov pripravili sprejeme za novince. Seveda so nekateri vodi pustili sledi tako nerodno, da jih njihovi novinci najprej niso našli. Potem je šel vsak vod na svoj kraj in skoraj nihče ni prišel do cilja, ker so bili izvidniki leni in se jim ni dalo hoditi in so mislili, da so jim voditelji dali kraj, ki je predaleč, da bi pravočasno prišli nazaj. Seveda so zato nekateri prišli nazaj veliko prezgodaj in vodstvu to ni bilo posebej všeč. So pa  vodi čas uspešno izkoristili, da so si razdelili funkcije v vodu in se spoznali med seboj.

Svet cetePo kosilu je sledil svet čete. To je slovesen trenutek, ko se predebatira pravila čete in vse skupaj izgleda kot nekakšen parlament. sveta masaSvet čete je potrdil ustanovitev novega voda (Lisice) in sprejel večino predlogov pravil, ki so jih podali voditelji. Razvnelo se je tudi nekaj debat, še posebej glede odkupnin in namesto račkanja je bilo sprejeto plenkanje (verjetno zato, ker samo Domen točno ve, kako se to prav dela in drugi niso ugotovili, da je to bolj zahtevno od račkanja). Medtem so tehnični pripravili golaž za večerjo in povzročili nekaj joka v dvorani (zaradi čebule seveda). Listino čete smo nato na Škofjeloškem gradu nato slovesno podpisali in podelili veščine za preteklo leto (ki bi jih morali že na taboru, pa ZSKSS še ni imel novih našitkov) in po večerji smo se zabavali na veselem večeru.

Nedelja je bila bolj namenjena ureditvi še nekaterih formalnosti in tako smo spoznali sistem osebnega napredovanja, veščine in podrobnosti svojih funkcij.  Ura je hitro tekla in že je bil čas za mašo, med katero so bili  slovesno imenovani vodniki vodov in so prejeli vodniške palice, ki so znak njihovega poslanstva. Po maši pa je sledilo kosilo, na katerega so vsi seveda planili kot živali, ki cel vikend niso nič jedli, čeprav so tehnični cel vikend zelo odlično kuhali.

Peter Merše, Univerzalni Orel