Tabor čete divjega medveda 2018

Na lep, malo manj sončen dan smo se izvidniki in vodnice dobili v Dravljah, da bi začeli nepozabno dogodivščino - TABOR!! Avtobus nas je zapeljal blizu tabornega prostora, preostalo pot pa smo nadaljevali peš. Postavili smo šotore in seveda...

Naprej
Nazaj
Emonada
taborIV2014
taborPP2014
taborIV2016-2
taborNOPP2014
taborIV2016
obljube2016
rutke
zimovanjeIV2013
SKVO

Tabor čete divjega medveda 2018

torek, 17. julij – petek, 27. julij 2018

Na lep, malo manj sončen dan smo se izvidniki in vodnice dobili v Dravljah, da bi začeli nepozabno dogodivščino - TABOR!! Avtobus nas je zapeljal blizu tabornega prostora, preostalo pot pa smo nadaljevali peš. Postavili smo šotore in seveda najpomembnejše - jambor. Ker pri delu nismo bili dovolj zavzeti, nam je zmanjkalo časa za ogled finala svetovnega prvenstva v nogometu. Naslednji dan smo izvedeli temo tabora. Bili smo mušketirji oz. bodoči mušketirji, ki smo se javili na dolžnost v Pariz. Seveda smo si morali urediti bivanje, zato smo postavili kuhinje in ostale taborne zgradbe. Tretji dan smo delo dokončali in se pozabavali s športnimi igrami. Četrti dan nas je obiskal zanimiv gospod Roman, ki nam je pokazal osnove tehnik mečevanja, katere so v dvobojih uporabljali mušketirji. Mečevali smo se z meči, ki smo jih naredili iz palic, lahko pa smo preizkusili tudi pravi meč. Kasneje smo imeli še skavtske delavnice, kjer smo ustvarjali posodice iz lesa, se učili narediti preprost bivak in zakuriti s kresilom. Kralj nas je povišal v mušketirje in morali smo mu priseči zvestobo. Naslednji dan pa nas je presenetila novica. Zaradi kardinalove zarote smo bili razpuščeni. Morali smo zapustiti taborni prostor in oditi na hajk. Vsak vod je odšel do določenega kraja, kjer se je nastanil pri prijaznih ljudeh in se najedel. A na žalost smo se  morali zjutraj vrniti nazaj, saj nas je kralj potreboval. Trije vodi smo zamudili in si s tem prislužili naziv »prvi v zgodovini stega, ki so zamudili s hajka« in 160 sklec. Ta dan smo postavljali tudi pot preživetja, ki je bila namenjena za naslednji dan. V soboto so prišli  starši, si ogledali tabor ter prinesli veliko hrane. Po maši in po molitvi pred jedjo smo se izvidniki zagnali nad velike kupe hrane in se najedli do sitega. Seveda smo se podali tudi na pot preživetja, ki je bila narejena za vse generacije. Ko so bile naše majice že popolnoma mokre in umazane, je začelo deževati in starši so odšli. Preostanek večera smo bili prosti in to smo stoprocentno izkoristili. V nedeljo dopoldne smo morali varovat kralja, saj se je v naših vrstah pojavil zarotnik. Ugotovili smo, da ga je poslal kardinal, zato smo ga usmrtili. Zvečer smo priredili zanimiv dogodek. Duhovnik Domen in njegov pomočnik Janez sta poročila nekaj vodnikov in še nekaj pogumnih izjem. Najprej so morali ženini in neveste opraviti nekaj nalog, potem pa je sledil resni del. Ker smo v nedeljo počivali, smo zato v ponedeljek odšli na pohod daleč v planine, na prelep travnik, kjer so nam voditelji podelili veščine in napredovanja. Pohod je bil dolg in nam je vzel večino dneva. Seveda ne smemo pozabiti nepovabljenih nočnih gostov, ki so nas obiskali skoraj vsako noč in nam vsakič vzeli nekaj zastav. Proti koncu tabora smo se izboljšali v straženju, a na začetku je bilo kar porazno. V torek pa je bil najboljši dan tabora - IV dan. David, Janez, Julija, Mirjam, Jan, Lucija, Martin in Ožbej so opravljali celodnevne preizkušnje, ki so jih v večini opravili odlično. Ostali smo opravili dolg spisek opravil, ki so nam jih pred odhodom naložili voditelji, potem pa smo imeli prost dan. Proti večeru so se nam pridružili tudi oni. Večerne preizkušnje in krste smo imeli ob velikem ognju na zabavnem večeru. Na žalost so se naši preljubi vodniki morali posloviti, tako da je bil vecer precej custven. Tudi Marjana, Domen in Jan so se poslovili z veliko škatlo čokobananic. Zadnji dan pa je seveda sledilo le pospravljanje tabora. Ko smo vse pospravili smo se še enkrat poslovili od vodnikov, ki so ostali na podaljšku. Z avtobusom smo se vrnili v Dravlje.

 

Na lep, malo manj sončen dan smo se izvidniki in vodnice dobili v Dravljah, da bi začeli nepozabno dogodivščino - TABOR!! Avtobus nas je zapeljal blizu tabornega prostora, preostalo pot pa smo nadaljevali peš. Postavili smo šotore in seveda najpomembnejše - jambor. Ker pri delu nismo bili dovolj zavzeti, nam je zmanjkalo časa za ogled finala svetovnega prvenstva v nogometu. Naslednji dan smo izvedeli temo tabora. Bili smo mušketirji oz. bodoči mušketirji, ki smo se javili na dolžnost v Pariz. Seveda smo si morali urediti bivanje, zato smo postavili kuhinje in ostale taborne zgradbe. Tretji dan smo delo dokončali in se pozabavali s športnimi igrami. Četrti dan nas je obiskal zanimiv gospod Roman, ki nam je pokazal osnove tehnik mečevanja, katere so v dvobojih uporabljali mušketirji. Mečevali smo se z meči, ki smo jih naredili iz palic, lahko pa smo preizkusili tudi pravi meč. Kasneje smo imeli še skavtske delavnice, kjer smo ustvarjali posodice iz lesa, se učili narediti preprost bivak in zakuriti s kresilom. Kralj nas je povišal v mušketirje in morali smo mu priseči zvestobo. Naslednji dan pa nas je presenetila novica. Zaradi kardinalove zarote smo bili razpuščeni. Morali smo zapustiti taborni prostor in oditi na hajk. Vsak vod je odšel do določenega kraja, kjer se je nastanil pri prijaznih ljudeh in se najedel. A na žalost smo se  morali zjutraj vrniti nazaj, saj nas je kralj potreboval. Trije vodi smo zamudili in si s tem prislužili naziv »prvi v zgodovini stega, ki so zamudili s hajka« in 160 sklec. Ta dan smo postavljali tudi pot preživetja, ki je bila namenjena za naslednji dan. V soboto so prišli  starši, si ogledali tabor ter prinesli veliko hrane. Po maši in po molitvi pred jedjo smo se izvidniki zagnali nad velike kupe hrane in se najedli do sitega. Seveda smo se podali tudi na pot preživetja, ki je bila narejena za vse generacije. Ko so bile naše majice že popolnoma mokre in umazane, je začelo deževati in starši so odšli. Preostanek večera smo bili prosti in to smo stoprocentno izkoristili. V nedeljo dopoldne smo morali varovat kralja, saj se je v naših vrstah pojavil zarotnik. Ugotovili smo, da ga je poslal kardinal, zato smo ga usmrtili. Zvečer smo priredili zanimiv dogodek. Duhovnik Domen in njegov pomočnik Janez sta poročila nekaj vodnikov in še nekaj pogumnih izjem. Najprej so morali ženini in neveste opraviti nekaj nalog, potem pa je sledil resni del. Ker smo v nedeljo počivali, smo zato v ponedeljek odšli na pohod daleč v planine, na prelep travnik, kjer so nam voditelji podelili veščine in napredovanja. Pohod je bil dolg in nam je vzel večino dneva. Seveda ne smemo pozabiti nepovabljenih nočnih gostov, ki so nas obiskali skoraj vsako noč in nam vsakič vzeli nekaj zastav. Proti koncu tabora smo se izboljšali v straženju, a na začetku je bilo kar porazno. V torek pa je bil najboljši dan tabora - IV dan. David, Janez, Julija, Mirjam, Jan, Lucija, Martin in Ožbej so opravljali celodnevne preizkušnje, ki so jih v večini opravili odlično. Ostali smo opravili dolg spisek opravil, ki so nam jih pred odhodom naložili voditelji, potem pa smo imeli prost dan. Proti večeru so se nam pridružili tudi oni. Večerne preizkušnje in krste smo imeli ob velikem ognju na zabavnem večeru. Na žalost so se naši preljubi vodniki morali posloviti, tako da je bil vecer precej custven. Tudi Marjana, Domen in Jan so se poslovili z veliko škatlo čokobananic. Zadnji dan pa je seveda sledilo le pospravljanje tabora. Ko smo vse pospravili smo se še enkrat poslovili od vodnikov, ki so ostali na podaljšku. Z avtobusom smo se vrnili v Dravlje.