V pričakovanju konca

Zadnje ure preživeti v družbi sovoditeljev in sovoditeljic? Boljše alternative ni našel niče izmed nas in tako smo se na večer pred domnevnim koncem sveta pojavili v učilnici draveljskega župnišča. Seveda ga ni bilo prišleka, ki bi vanjo...

Naprej
Nazaj
Emonada
taborIV2016
taborNOPP2014
taborIV2014
rutke
zimovanjeIV2013
obljube2016
SKVO
taborPP2014
taborIV2016-2

V pričakovanju konca

Zadnje ure preživeti v družbi sovoditeljev in sovoditeljic? Boljše alternative ni našel niče izmed nas in tako smo se na večer pred domnevnim koncem sveta pojavili v učilnici draveljskega župnišča. Seveda ga ni bilo prišleka, ki bi vanjo vkorakal praznih rok. S pladnji in posodami, polnimi dobrot, smo se šopirili drug pred drugim. Čas je bil za skvo prednovoletno večerjo.

Kot se za priložnosti takega kova spodobi, smo se za namizni dekor še posebaj potrudili in učilnica je začela dobivati podobo slavnostne sobane. Za praznično vzdušje so poskrbele najlepše božične melodije, ki smo jim tu in tam z glasovi pritegnili. 

Kot pravi gurmani smo pričeli s preizkušanjem specialitet. Za nami je bila šele predjed, pa smo nekateri že dvomili v sposobnost lastnega gibanja. Domiselno pripravljenim jedem mamljivega videza in vonja se ni bilo mogoče odreči. Raznovrstni okusi so se dopolnjevali med sabo in prepustili smo se čistemu užitku. Pričakovani konec sveta nam je služil kot odličen blažilec slabe vesti ob prenajedanju, čeprav med nami ni bilo puhloglavca, ki bi napovedi resnično verjel. »Najejmo se do onemoglosti, jutri bo tako ali tako vsega konec,« je bilo naše vodilo pri hlastanju za novimi grižljaji.

Odlični kuharski produkti pa ta večer niso bili edeni vir našega zadovoljstva. Veselo kramljanje o vsem mogočem z nenadomestljivo družbo je v nas prav tako sproščalo endorfine in prijetnejšega večera si ne bi mogli zamisliti.

Vrhunec večera je bil dosežen z razkritjem naših osebnih ciljev za leto 2013. Naj omenim, da se bo že letos poleti velika večina voditeljev in voditeljic Lj3 ponašala z zavidljivo izklesanimi telesi in odlično kondicijsko pripravljenostjo. Redni obiski fitnesa, vsakodnevni jogging, osvajanje slovenskih vrhov ... zdrav duh v zdravem telesu! Vsak izmed nas se je zavezal k spremljanju enega izmed sovoditeljev, da si ta z začrtane poti proti cilju ne bo upal skreniti.

S polnimi usti sladkih grehov smo naposled le dočakali 21. december. »Preživeli smo!!!« je odzvanjalo po prostoru. Sledila je intelektualna razprava o Toporišičevem doprinosu, druženje pa smo zaključili s pisanjem božično-novoletnih želja našim najdražjim.

To noč smo sladko spali, saj smo v sen potonili z mislijo na vsa skupna skvo druženja, ki se nam obetajo v prihodnjem letu :)

Uršula Mavrič