Zimovanje volčičev v Bodovljah

S krdelom smo se tokrat odpravili v Bodovlje pri Škofji Loki, da se dobro izurimo. Kljub temu, da so volčiči razdeljeni v gruče ter imajo svoj totem, še vedno niso povsem varni pred nevarnostmi, ki prežijo v džungli. In prav zaradi teh nevarnosti...

Naprej
Nazaj
Emonada
obljube2016
taborIV2016-2
taborIV2014
taborNOPP2014
taborPP2014
rutke
taborIV2016
zimovanjeIV2013
SKVO

Zimovanje volčičev v Bodovljah

petek, 22. februar – nedelja, 24. februar 2013

S krdelom smo se tokrat odpravili v Bodovlje pri Škofji Loki, da se dobro izurimo. Kljub temu, da so volčiči razdeljeni v gruče ter imajo svoj totem, še vedno niso povsem varni pred nevarnostmi, ki prežijo v džungli. In prav zaradi teh nevarnosti se morajo uriti, da jih bodo sposobni premagati. Tako smo že v petek, ko smo vsi premraženi prispeli v brlog, začeli z urjenjem. Vseeno pa nismo pozabili tudi na zabavo in smeh. Zapeli smo nekaj pesmi, se poveselili ter pojedli šmorn, ki sta nam ga Mang in Vontola prijazno pripravila. Še Bagirina pravljica za lahko noč in kaj hitro smo vsi zaspali.

Naslednji dan se je začel že zgodaj in to z jutranjo telovadbo, kjer smo si pošteno pretegnili zakrnele tačke. Nato se je nadaljevalo naše urjenje, ki je tokrat potekalo zunaj, na snegu. Volčiči so po gručah opravljali različne naloge. Urili so se v spretnosti, v hitrosti, natančnosti ter v medsebojnem sodelovanju in pomoči. Kljub temu, da so bile naloge naporne in zahtevne, smo na snegu vsi zelo uživali. V brlogu pa nas je čakalo Hatijevo pismo, ki je sporočalo, da nam je nekdo ukradel Skrinjico džungle, ki je za nas najbolj pomembna, takoj za džungelsko postavo. Zaradi stopinj v snegu smo vedeli, da je bil tat Šir Kan. Hitro smo naredili načrt, kako se bomo dokopali do naše dragocene skrinjice. Zgradili smo si snežena obzidja ter jo neustrašno mahnili na ogled Šir Kanovega skrivališča, saj smo vedeli, da je čez dan na lovu. Bili smo pripravljeni, da se pomerimo s Šir Kanom  ter njegovimi pribočniki ter dobimo nazaj, kar je naše. Prižgali smo tudi Rdečo rožo. Zvečer smo v veliki bitki dobili nazaj našo dragocenost ter pregnali nesramne tigre daleč stran iz džungle. Svečano smo odprli skrinjico ter našli kljukice z napisom "Ene sva krvi, jaz in ti" ter Hatijevo pismo, ki je govorilo predvsem o prijateljstvu, enakosti in sodelovanju v džungli. Veselju ob tem dogodku ni bilo konca in rajali smo, dokler so nam dale moči.

Skrivnost skrinje džungle so Mojstrske besede: "Ene sva krvi, jaz in ti." Na zimovanju smo spoznali, da smo si v džungli vsi enaki, vse živali živimo enakopravno, v sožitju in veselju. Če hočemo v džungli preživeti, moramo znati sodelovati, si pomagati ter biti prijazni drug z drugim. Polni novih spoznanj ter veliko bolj pripravljeni in izurjeni, smo zaključili naše zimovanje.

Kača Kaja