Jesenovanje IV
petek, 14. november – nedelja, 16. november 2014
Čas je že bil, da po začetku skavtskega leta nastopi tudi kakšna večja dogodivščina in tako smo se odpravili na jesenovanje, tokrat v bližnjo Brezovico. V petek so se iz Dravelj v Brezovico kar peš odpravili vodniki in ostali iz višjega voda.
Na Brezovico so prispeli pred tehničnimi, ki so iskali zvezke po trgovinah (je kar težko dobiti za celo četo zvezkov) in na poti so postali že pošteno lačni, zato so se takoj lotili priprave testa za pico, ki je kmalu zadišala iz kuhinje (vmes so se pomešale tudi manj prijetne vonjave, ki so sporočale, da je ena pica nekoliko preveč črna :) Sledile so igre z baloni, ping-pong žogicami in šotorko in nazadnje nepogrešljivi morilec (seveda ta pravi, v zatemnjenem prostoru) Pozor: To igro odsvetujemo po predhodnem gledanju grozljivk, ker poteka v trdi temi. Pred igranjem odstranite vse krhke predmete. Morilec Matija je bil iz igre izločen, preden je sploh koga ubil, vendar je Andrej poskrbel za strah in trepet mesta.
Namesto jutranje telovadbe smo tokrat napihovali balone, ki so bili izziv za ostale izvidnike, in jih razobesili po bližnjem gozdu. Ko so prišli še drugi člani čete, so jih v poiskali in v njih našli izjemno pomembne informacije – ime voda, kateremu bodo od zdaj naprej pripadali. Novo nastali vodi so tako imeli prvo srečanje, kjer so si razdelili funkcije, uredili ostale pomembne formalnosti voda in se zabavali, dokler niso dobili loncev, zelenjave in hrenovk, in se lotili kuhanja kosila v bližnjem gozdu (kar je zmotilo soseda – bo že preživel). Ko so vsi pojedli svoje čorbice, smo se vrnili nazaj v vas in odigrali nekaj iger roverčka in nogometa, rezultat česar so bili bolj ali manj nerazpoznavni čevlji in trenerke (vsi nekako zeleno-rjavi). Seveda so se kmalu vsi natančno umili, saj je sledil najslovesnejši dogodek jesenovanja – svet čete.
Vsi smo se zbrali v dvorani v krojih in sledilo je zasedanje sveta čete, kjer smo se dogovorili za skupna pravila, ki bodo veljala skozi celotno skavtsko leto. Medtem so tehnični skuhali večerjo (mlečni gres s pudingom), ki smo jo z veseljem pomlatili, čemur je sledil slovesen podpis listine čete (na njej piše vse, kar smo se prej zmenili na svetu čete, če je kdo ne ve, jo najdete v skavtski sobi) ob svečah in v popolni tišini. In nato – veseli večer, tokrat izpod peresa našega višjega voda, ki se je po skoraj najboljših močeh potrudil, da bi se zabavali.
Zjutraj smo ekspresno pospravili hišo, da nam je ostalo še nekaj časa za roverčka in zastavice in za predstavitev čisto novega načina osebnega napredovanja, ki ga letos uvajamo v našo četo. Potem so pa itak že prišli starši in skupaj smo jesenovanje zaključili kot se spodobi – z Bogom pri maši (no seveda tudi skupno kosilo ni manjkalo).
Peter Merše, Univerzalni Orel
