Obljube 2015

Kot veleva skavtska tradicija, smo se tudi letos skavti stega LJ 3 odpravili na vsakoletne obljube, v Paljevo nad Plavami. Tokrat smo se podali v pravljični svet junakov. Rdeča kapica in Lovec, Janko in Metka, Motovilčiča, Žablji princ, Mojster...

Naprej
Nazaj
Emonada
taborPP2014
taborIV2014
obljube2016
zimovanjeIV2013
taborIV2016
taborIV2016-2
SKVO
rutke
taborNOPP2014

Obljube 2015

petek, 10. april – nedelja, 12. april 2015

Kot veleva skavtska tradicija, smo se tudi letos skavti stega LJ 3 odpravili na vsakoletne obljube, v Paljevo nad Plavami. Tokrat smo se podali v pravljični svet junakov. Rdeča kapica in Lovec, Janko in Metka, Motovilčiča, Žablji princ, Mojster Pete, pek Miš Maš, Mojca Pokrajculja, Obuti maček, dobra vila Gilda... vsi združeni v Deželi za 9 gorami. Seveda ta dežela ne bi bila tako magična, če se nam v njej ne bi pridružilo tudi preko 70 palčkov. Za vsakim junakom, pa se slej ko prej – kot senca – pojavi tudi kakšen zlobnež. Tudi v našem pravljičnem svetu so bili, le-ti pa so z namenom ukrasti naš srečni konec, združili svoje moči. Dogajalo se je še veliko več, od magične čarovnije do neprespanih noči, odlične hrane, zabave ob ognju, druženja, sodelovanja in kanček tekmovanja. Kako pa so vse to doživeli naši palčki, si lahko preberete spodaj.

Mojca Pokrajculja, Zamišljena orka

 

Zelo sem se veselil, da bom tudi jaz obljubil in dobil rutko. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo piramido in smo zakurili ogenj. Bil sem v skupini puščica. Pri igrah smo bili zelo uspešni. Zelo mi je bilo všeč ko smo imeli prosti čas, to pa zato, ker smo lahko šli v gozd.

VV

 

Kateri dogodek je tisti, ki ga skavti čez leto najbolj pričakujemo? Zagotovo poleg tabora, za nekatere, ki obljubimo (letos tudi mene) so to obljube. Letos smo se v petek, 10.4. 2015, ob 15.15. zbrali v Dravljah. Tam sta nas pričakala dva avtobusa in ko smo nanju naložili vso opremo, smo šli četa na enega, volčiči ter klan pa na drugega. Odpeljali smo se proti Novi Gorici ter nato še naprej ob Soči vse do Paljeva nad Plavami. Le da nam z avtobusom ni uspelo priti do naše destinacije, vendar smo se na enem izmed ovinkov izkrcali ter odšli naprej peš. Medtem ko smo hodili je čas kar hitro mineval in ko smo bili že blizu smo opazili napis, da smo prišli v deželo za devetimi gorami. Slišalo se je kako smo vsi po malem ugibali, kakšna tema nas čaka letos. Naši voditelji pa so poskrbeli, da nihče ni mogel popolnoma ugotoviti, saj so naredili mešanico vsega. Torej po sprejemu pri Žabjem Princu, kjer smo dobili priponke za kasnejše razvrščanje po skupinah, smo od pravljičnih junakov spoznali še: Rdečo Kapico in Lovca, Janka, ki mu je manjkala Metka, Obutega Mačka, dobro vilo Gildo, Zlatolasko, Mojstra Pepeta, Mišmaša, Mojco Pokrajculjo in še mnoge druge…oz. le še koga, ki sem ga mogoče pozabila. Kar hitro smo si nato četa in klan začeli postavljati prenočišča. Mi šotore, oni bivake. Glede postavljanja se mi zdi, da nismo imele pretiranih težav, razen zabijanja klinov v zemljo, saj je bilo veliko kamenja. Ko smo postorili vse nujnosti pa smo imeli še 'uradni' začetek z našimi junaki. Po tem, ko nas je Mojca Pokrajculja lepo 'pometla' na eno stran, so nam povedali kaj se dogaja. Vsi zlobneži iz raznih pravljic so se zbrali skupaj ter si zadali, da junakom odvzamejo njihove srečne konce. Da se to ne bi zgodilo so prosili nas, Palčke, da jim pomagamo naslednji dan zbirati sestavine za čarobni prah, ki naj bi nam pomagal. Takrat smo se razdelili tudi po skupinah, katere smo našli po simbolih na značkah, ki smo jih dobili. Po pravljičnem delu pa smo imeli tudi nekaj resničnega življenja, kot na primer odlična (nezažgana) večerja, čez nekaj časa nato tudi umivanje in počitek. Še prej smo našim novim stražarjem (novincem) razložili pravila nočne igre in vse v zvezi s stražo. Kmalu zatem je po taboru že zavladala tišina, z izjemo kakšne glasne straže.

Naslednje jutro smo četa s piskom vstali ter pritekli v krog. Žal so nam klanovci ukradli nočno zastavo, zato smo po telovadbi delali še poseben poligon za odkupnino. Pred zajtrkom pa smo z junaki na drevesu našli strupeno jabolko od Sneguljčice. Takrat smo sklenili le, da se moramo zares potruditi pri nabiranju čarobnega prahu, da ga bomo lahko uničili. Ko smo se torej vsi dobro najedli pa smo začeli z našo nalogo. Razdelili smo se po skupinah in dobili smo svoje zemljevide. Na njih so bile vrisane posamezne točke s številkami. Do njih smo morali priti, ter tam opravljati določene naloge, da smo dobili prah. Bilo je odlično saj so bile naloge zelo različne ter dobre in nove. Na nekaterih točkah smo tudi tekmovali s katero drugo skupino ali pa smo dopolnjevali naše skavtsko znanje. Streljali smo z lokom in zračno puško, prižigali ogenj s kresilom, spoznavali in prepoznavali živalske sledi… Naglas smo peli in plesali, se smejali, potihem igrali pantomimo in z radovednostjo poslušali. Dobili smo veliko čarobnega prahu in tako smo lahko varno sneli strupeno jabolko. Odločili smo se, da ga zvečer skurimo na vročem ognju. Do takrat pa smo imeli še nekaj drugih življenjskih potreb. Torej, kot prvo je bil čas za kosilo. Vsaka skupina je dobila svoje sestavine za rižoto in pričeli smo s kuhanjem. Razdelili smo si delo; eni so pripravili in pazili na ogenj, drugi so pripravljali ostalo hrano. Naredili smo odlično rižoto in vsi smo se dodobra najedli. Po kosilu smo imeli nekaj prostega časa in zato smo uživali na toplem sončku. Kmalu pa smo četa odšli na velik travnik, ki je bil blizu in se tam razdelili na štiri skupine ter igrali roverčka in skavtball. Med igrama so nas posamezno klicali voditelji ter smo opravljali izpite za na tabor. Ko je bila ura, da se vrnemo, smo odšli nazaj po kratki gozdni potki in se tam pripravili na vajo za kvadrat. Ker pa smo bili prvič zelo ne resni smo se morali nato hitro preobleči v kroje. V drugo pa nam je uspelo že veliko hitreje in bolje. Nato smo šli čez celo ceremonijo, da je vsak vedel kaj mora početi. Po vaji pa smo še malce počakali do večerje, ki je bila odlična pašta z mesom. Ko smo bili siti, smo začeli pomagati starejšim fantom pri postavljanju ognja. Postavili smo veliko piramido s pagodo in tudi okolica je bila odlično pripravljena. Prav tako zabavni večer. Imeli smo narodno zabavno glasbo na radiu (žal živa harmonika ni uspela priti) in veliikoo smo plesali. Jaz osebno sem zelo uživala, saj sem pesmi poznala in sem lahko zraven prepevala in tudi plesi so bili zabavni, saj so bili vedno vključeni tudi kakšni izzivi. Prišel pa je tudi čas, da smo na ogenj vrgli strupeno jabolko, ki pa je ob stiku s plameni zagorelo modro in zeleno ter vse naokoli je začelo cvrčati in pokati. Takrat smo iz okolice zaslišali smeh in videli smo postavo, ki je stekla stran. Vila Gilda nam je povedala, da je rekel, da smo nasedli in da to sploh še ni vse. Junaki so nam povedali kako naj bomo pripravljeni, če nas napadejo zlobneži in kaj se nam lahko zgodi. Na koncu pa so nas pomirili in rekli naj gremo spat. Hitro smo se umili ter poskušali zaspati. A prav kmalu so nas zares sredi noči napadli. Stekli smo iz šotorov, bivakov in hiše ter upoštevali navodila, ki smo jih dobivali od naših junakov. Če nas je kateri od zlobnežev dvakrat z roko po hrbtu smo morali najti našega zdravilca, da nas je ozdravil s mešanico čarobnega prahu. Če se nam je to ponovilo še dvakrat smo izpadli iz igre, ostali pa so še vedno poskušali ujeti zlobneže, ter jih onesposobiti tako, da so jim s hrbta prebrali njihova imena (ki so bila zelo čudna in zakomplicirana). Glavni namen pa je bil da osvobodimo našo vilo Gildo, ki so jo ujeli. Imeli smo nekaj težav z organizacijo in sporazumevanjem, a na koncu nam je uspelo in hudobneži so preplašeni ter poraženi zbežali. Vsi smo bili veseli, a hkrati tudi zelo utrujeni, zato smo kar hitro odšli nazaj spat.

Zjutraj smo imeli manjši nesporazum s stražo. Vstali smo eno uro prezgodaj in ker nismo zaspali nazaj, smo kasneje napumpali kar nekaj sklec. Nato smo se po zajtrku lotili pospravljanja šotorov in našega tabora. Zaradi smeti, ki jih je našel kasneje voditelj, pa smo naredili še nekaj sklec. Ko je bil tabor in okolica urejen in počiščen, pa smo se še poslovili od naših junakov. Odšli so nazaj, vsak v sojo pravljico in veseli so bili ker smo jim lahko še enkrat pomagali premagati njihove nasprotnike. Šli so, mi pa smo dobili nazaj vse naše voditelje. Preobleki smo se v kroje ter imeli še zadnjo vajo za kvadrat na travniku. Sedaj smo imeli tudi čudovit velik vhod v kvadrat, katerega je prej zgradila ena skupinica iz čete. Ko smo zaključili so nas, ki obljubimo še malce zadržali, da so preverili ali res znamo naš del obljube. Nato smo se vrnili do našega prostora, kjer pa so se že zbirali starši. Počasi smo se vsi premaknili nazaj na travnik in ko smo bili vsi (oz. vsaj večina) zbrani tam, pa smo začeli z uradnim in slovesnim delom. Prav lepo smo postavili kvadrat in po klicih in pozdravu so volčiči imeli svoje obljube. Ker jih je bilo veliko so trajale kar nekaj časa, a kmalu smo na vrsti prišli tudi četa (bolj na koncu tudi jaz). Ker imaš tako veliko pričakovanja in navdušenja, a hkrati tudi malce strahu ni bilo težko dolgo časa stati v kvadratu. Potem je obljubil tudi naš novi duhovni voditelj, ter ena je menjala barvo stega. Zapeli smo pesem obljube in kvadrat razdrli z »vogo«. Bila je prav lepa ceremonija. Potem smo se posedli še po travi pred oltarjem in imeli sv. mašo. Lepo je bilo ko je vsake toliko zapihal veter in nas malce prepihal, saj nam je bilo v večini drugače zagotovo vroče, ker smo imeli čudovito toplo sonce. Po obredih in blagoslovu jedil na daljavo, smo vsi veseli in lačni stekli do hiše, kjer nas je čakalo odlično kosilo. Hrane je bilo ogromno in zagotovo nihče ni ostal lačen. Po nekem času druženja in klepetanja pa so ljudje vseeno začeli počasi odhajati. Poslavljali smo se neradi, a tudi do tega pride.

Obljube, še posebej zame, so bile letos zagotovo nekaj posebnega in rada si jih bom zapomnila ter se še velikokrat spomnila na jih.

Nuša Merše, IV

 

V petek 10. aprila, lepega sončnega popoldneva, smo se ob štirih zbrali v Dravljah in se okoli pol pete ure, vsi željni novih skavtskih dogodivščin, z avtobusom odpravili na obljube v Paljevo nad Plavami. Po dolgi in živahni vožnji smo končali pot z avtobusom v Plavah in nadaljevali hojo do Paljevega. Ko smo prišli do zadnjega ovinka pred našim ciljem, sta nas presenetila in ustavila Lovec in Žabji princ, ki sta malo spominjala na dva naša voditelja in nam vsakemu dodelila nek znak, ki smo si ga pripeli na rutko ali na obleko. S tem smo postali palčki in vstopili v deželo za devetimi gorami. Že takoj ko smo odložili svoje nahrbtnike smo si šli postaviti svoj bivak, ki smo ga postavili v gozdu blizu lovske koče kjer so spali naši najmlajši palčki (volčiči). Ko smo postavili naš bivak smo odšli na večerjo. Po zelo okusni večerji smo slišali zgodbo o tem, kako so junaki iz veliko različnih zgodb naleteli na težavo. Vsi zlobneži iz njihovih zgodb so se združili in jih želeli ukrasti njihove srečne konce, zato so prosili dobro vilo Gildo za pomoč. Gilda jim je pomagala, vendar pa njena pomoč ni bila dovolj, potrebovali so še nas palčke. In tako smo se razdelili po skupinah, kakor so določili naši že prej dobljeni znaki. Ko smo se v skupini spoznali, smo se šli napraviti za spanje. Ko pa smo zaslišali pisk tišine in so se pogasnile luči, so se vsi spravili v tople spalke in zaspali, razen nas, ki smo se odpravili krast zastave četi. Kmalu smo se razpršili po gozdu, slišalo se je samo šumenje in pokanje vejic. Kmalu po polnoči se nas je nekaj zbralo pred našim bivakom in ugotovili smo, da kljub mnogim napadom še nismo ukradli nobene zastave in se tako odpravili spat. Okoli treh ponoči so se nam pridružili še ostali in izvedeli smo, da nam je uspelo ukrasti nočno zastavo. Nato smo vsi zaspali nazaj in se zbudili šele malo pred zajtrkom. Ko smo se vstali, smo šli do čete in zahtevali poučno odkupnino za nočno zastavo. Po dobrem zajtrku so nas naši volčiči že opozorili na očesa, ki gledajo in na staro jabolko, ki je viselo z bližnjega drevesa. Kmalu nam je Gilda razložila pomen teh očes in jabolka. To so nam nastavili zlobneži. To jabolko nam je vzbudilo skrb, ker je to tisto jabolko, s katerim se je zastrupila Sneguljčica in zato smo ga morali nekako odstraniti. To je lahko storila le Gilda z vilinskim prahom, vendar ga ni imela zadosti, zato smo ji morali mi pomagati dobiti sestavine na različnih točkah. Na točkah smo opravljali veliko različnih nalog katere smo seveda opravili odlično. Tako smo zbrali zadosti sestavin in jih prinesli Gildi, ki je naredila dovolj vilinskega prahu, s katerim je nato odstranila jabolko. Nato smo si skuhali kosilo. Po krasnem kosilu smo se zbrali po vejah, kjer smo imeli vajo za obljube. Za tem, smo se klan in noviciat odpravili na zanimiv in razburljiv izlet. Zvečer po večerji smo zakurili ogenj, pri katerem smo veliko plesali in na koncu še zažgali jabolko. Takrat pa smo zaslišali klic zlobnežev, da se bodo še maščevali. Potem nam Gilda pove kako se lahko premaga zlobneže in kako se lahko pozdravimo. Ko nam vse pojasni se odpravimo spat, vendar nas že kmalu zbudijo žvižgi piščalke. Ko smo se odpravili na dvorišče, izvemo, da so zlobneži ugrabili Gildo. Odpravimo se v napad in po dolgem in zahtevnem boju končno rešimo Gildo in preženemo zlobneže daleč stran. Zatem smo odšli spat, pred tem ukradli še dve zastavi. Pri drugi zastavi, pa je med tekom proti našemu bivaku nesrečno padla Teja in se poškodovala. Vendar so jo naši voditelji kmalu in srečno prepeljali v bolnico v Novi Gorici, kjer so jo primerno oskrbeli. Naslednji dan v nedeljo po zajtrku smo se lotili pospravljanja bivaka in pripravljanja oltarja za mašo. Ko to storili, smo se poslovili od naših pravljičnih junakov, ki se nam pred tem še zahvalijo za pomoč in nato vrnejo v svoje pravljice. Zatem so nas pozdravili naši voditelji in vsi skupaj smo se odpravili na vaje za obljubo. Kmalu zatem so prišli še napi starši in skupaj smo imeli obljube z mašo. Po maši smo pojedli kosilo, ki je bilo sestavljeno iz dobrot, ki so jih pripravili naši starši. Po kosilu smo se poslovili od ostalih skavtov in se polni lepih spominov veseli odpravili domov.

Marija Novak, NOPP