Pod Bočem - motivacijski SKVO vikend
Pod Bočem
Vsako leto se draveljski skavtski voditelji sredi skavtskega leta odpravimo na motivacijski vikend, kjer iščemo navdiha za nadaljnje delovanje našega stega. Tokrat smo ga šli iskat na Štajersko pod Boč, v kočo Velikonočnico. Pot je bila že sama po sebi prava dogodivščina. Do koče Velikonočnice vodijo namreč izredno strme poti in samo izrednim sposobnostim naših voznikov se gre zahvaliti, da smo se z avti vred uspešno prikotalili do vrha.
Vendar je bilo vredno! Takoj nas je navdušila dobrodošlica s katero smo bili sprejeti. In prevzeti smo ostali do konca vikenda. Soboto smo začeli z zagrizenim vzpenjanjem na Boč. Po poti do tja smo se sprehodili mimo zaščitenega območja, kjer raste rastlina velikonočnica po kateri je naša koča dobila ime in imeli smo srečo, saj ravno v tem delu leta začenja cveteti.
Na vrhu hriba, kamor smo prispeli v tišini, poglobljeni v razmišljanje o tem kdaj smo se čutili brezpogojno ljubljene, se nam je razprostrl prelep razgled na Štajersko. Seveda smo izkoristili priložnost za skupinsko fotografiranje potem pa smo se zagnali nazaj nižine in kosilu v objem. Tekom celega vikenda smo drug drugega presenečali s svojimi gurmanskimi sposobnostmi. Od polnjenih paprik (mimogrede: jih pripravljate s pokrovčki ali brez?) do pečenih jabolk in lazanje, da domačega kruha iz podpeke sploh ne omenjamo.
Nekaj časa smo namenili tudi razmisleku o prihodnosti našega stega. Kot voditelj pri skavtih se kaj kmalu izuriš v prefinjenih tehnikah dobrega kadrovanja. Za delovanje Ljubljane 3 v prihajajočih letih že nastajajo podrobni načrti. Vso pestrost dogajanja sta spremljala nenehen glasen smeh in prepevanje (tokrat predvsem postnih) pesmi.
Nedeljo smo izkoristili za raziskovanje okoliških krajev. Začeli smo v Rogaški Slatini, od koder izvira lep delež našega SKVO-ja. Ti skorajšnji domorodci so nam razkazali vse lokalne skrite in odkrite znamenitosti. Omembe vredna je predvsem rekreacijska površina za starostnike, kjer smo poskrbeli, da bo naš duh imel zdravo telo, kjer bo lahko bival. Nadaljevali smo v Podčetrtku. Ogledali smo si minoritski samostan Olimje, odpeli pesem Mariji v čast, preučili zeliščni vrt in pokupili celotno olimijsko čokoladnico.
Kot se spodobi smo naše druženje zaključili s kosilom. V Domačiji Haler so nas lepo postregli, imeli pa smo priložnost degustirati zeleno pivo (nenavadna izkušnja).
Taki konci tedna so tako za našo skupnost voditeljev, kot tudi za celoten steg izredno pomembni. Voditelji smo se brusili in oblikovali drug ob drugem in se med seboj učili o tem, kaj pomeni služiti bližnjemu in da služenje bližnjemu prinaša veselje, čeprav velikokrat na prvi pogled ne izgleda, da bi lahko bili ti dve stvari med seboj povezani. Tokratni oddih prvenstveno ni bil namenjen načrtovanju. V ospredju je bila skrb za naše medsebojne prijateljske vezi. Kratki pobegi od vsakdanjih obveznosti, ki si jih privoščimo vsako leto, nas vedno znova opomnijo, kaj je zares pomembno za naše usklajeno in ubrano delovanje tekom leta.
Urša Šega
Ready Steady puma
