Reformistke na delu

V skavtski sobi v Dravljah se je končno - po nevemkoliko letih - začela temeljita prenova oziroma preureditev. Kot še marsikje na svetu, smo bile tudi v tem primeru gonilo ženske (t.j. del ženskega dela SKVO-ja). Potem, ko nam je Božo med poletjem...

Naprej
Nazaj
Emonada
taborPP2014
taborNOPP2014
SKVO
taborIV2016
taborIV2014
taborIV2016-2
obljube2016
rutke
zimovanjeIV2013

Reformistke na delu

V skavtski sobi v Dravljah se je končno - po nevemkoliko letih - začela temeljita prenova oziroma preureditev. Kot še marsikje na svetu, smo bile tudi v tem primeru gonilo ženske (t.j. del ženskega dela SKVO-ja).

Potem, ko nam je Božo med poletjem odstranil sef, zaknaufal, prebelil kopalnico in domiselno zazidal tuš, si seveda nismo mogle kaj, da ne bi stvar pripeljale do konca. Dobile smo se kar nekajkrat.

Prvič je bila Alenka bolna, zato je ni bilo. Nam je pa spekla pico za kosilo in jo dostavila. Takrat smo stran zmetale ogromno šare, ki smo jo hranili za sedem let, ko ti vse prav pride. Na srečo ciklus sovpada in se ravno letos začenja nov. Stran smo vrgle tudi marsikateri drag spomin, ampak preteklost je pač potrebno pustiti za seboj. Spet se je izkazal Božo, ki je odpeljal na smetišče vse, kar je bilo velikega. Vse, kar je bilo majhnega in uporabnega, smo neorganizirano zbasale v sobo poleg skavtske in na njena vrata zapisale, da bomo zdaj zdaj pospravile. Ko je bila skavtska soba že ravno lepo prazna, se nam je zdelo škoda, da tega ne bi izkoristile. Po kratkem premisleku smo sklenile prebeliti stene. Ker pa bi bila potem tla najgrši del skavtske sobe, smo se odločile tudi zbrusiti in polakirati parket. Za to slednje nam je p. Marjan priskrbel mojstra, prvega dela pa smo se lotile kar same in odlično opravile. Pohvalila sta nas tudi Božo in Edo. Ta dva sta večkrat prišla preverit, kako nam gre. Malo zato, ker sta reševala problem zamakanja, malo pa tako iz firbca (problem zamakanja se je pojavil, ko so cerkveno streho obiskali nočni obiskovalci in obtežbo nosilne konstrukcije zmanjšali za nekaj bakrenih delov). Vmes smo brskale po bolhi in iskale ustrezno pohištvo. Ugotovile smo, da je ta bolha res uporabna in odtlej tam kupujemo tudi krila, hlače, kolesa in kozmodiske. Na koncu smo izvedle pravo demokratično glasovanje o kompletu opreme in zmagala je kombinacija "Polona1". Potem smo nekaj časa pustile mojstrom parketarjem, da opravijo svoje. In bilo je kaj videti! Bleščeča tla in bele stene. Odločila sem se, da bomo uvedli copate v skavtski :)

Sledilo je pridobivanje izbrane opreme. Najavili smo se nekajkrat. In odpovedali smo nekajkrat. Naš prevoznik je pač ostal zvest svojemu imenu in slovesu. Končno smo po spletu srečnih okoliščin sedele v papamobilu in se peljale proti Šentvidu pri Grobelnem. Najprej smo za pošten denar dobile odličen kavč, potem pa še prav dobro omaro. Na neki stopnji se je zazdelo, da bomo morali kakšen kos pustiti v tam, ampak v četrto smo tetris rešili in papamobil je že drvel po avtocesti proti Ljubljani. Ura je bila tako pozna, da smo lahko uporabili draveljske veroukarje pri raztovarjanju kombija. Niso se mogli načuditi lepoti skavtske sobe. Papamobil smo vrnile v skoraj enakem stanju, kot smo ga prejele (tetris je pač terjal žrtve).

Zdaj je na vrsti zlaganje stvari v omare, pa pridobivanje raznih manjših potrebščin (predpražnik, copati, koš za dežnike, držalec knjig, WC školjka, metlica za WC,...). O tem ne bi, ker bo drugače članek res dolg.

Kakorkoli, nam se zdi, da smo se izkazale. Zdaj čakamo fante, da vrnejo žogico in renovirajo skladišče. Verjamemo, da bomo še zelo presenečene :)

Neža Rus, Sočutna orka