SKVO-jev križev pot
nedelja, 26. marec 2017
Vsak petek in vsako nedeljo v postu je v Dravljah po večerni maši križev pot, ki ga vsakokrat pripravi druga skupina. Včeraj, v nedeljo 26.3. smo na vrsto prišli tudi skavti.
Križev pot je bil za odtenek drugačen, kot smo jih običajno vajeni, saj smo razmišljanja ob vsaki izmed 14 postaj križevega pota sestavili skavtski voditelji iz našega stega in tako smo Jezusovo trpljenje prepletli tudi z izkušnjami skavtskega življenja. Ob pilatovi obsodbi smo se spraševali tudi o našem prevzemanju odgovornosti, ob padcih o naših padcih na skavtski poti, ob srečanju z Marijo in Veroniko o tem, ali smo pripravljeni stopiti iz cone udobja in storiti kar je prav in stati bližnjemu ob strani. Simon iz Cirene nas sprašuje, ali smo se pripravljeni razdajati za druge vedno, ali le kadar smo prisiljeni od zunaj.
Še več razmišljanj voditeljev ob postajah križevega pota pa si lahko preberete v nadaljevanju.
KRIŽEV POT 2017
Spomnili se bomo na zadnje trenutke Jezusovega življenja, ob njih razmišljali in jih poskušali razumeti. Tako kot se skavti trudimo, da bi nam bilo v zgled in v pomoč celotno Jezusovo življenje in učenje, tako iščemo še poseben navdih v skrivnosti Jezusovega trpljenja in smrti. Veliko je dogodkov in prigod v življenju skavta, ki jih je mogoče bolje razumeti, kadar jih gledamo in beremo v luči križa in Jezusove ljubezni.
1. postaja: Pilat obsodi Jezusa na smrt
Molimo te Kristus in te hvalimo! Ker si s svojim križem svet odrešil.
Poncij Pilat je bil rimski upravitelj v Jeruzalemu. Po rimskih zakonih je urejal razmerja med Judi in reševal njihove spore. Kot je rekel sam, je imel oblast človeka križati ali ga oprostiti. Taka oblast prinese veliko odgovornost. Kaj je bila Pilatova odgovornost? Izreči sodbo, táko kot jo je in izpolniti pismo? Prepoznati v Jezusu nekaj več? Ugajati ljudstvu in cesarju? Zdi se, da se je Pilat svoje odgovornosti dobro zavedal. Zavedal se je tudi, da ji v Jezusovem primeru ni dorasel. To je pokazal s pošiljanjem Jezusa k Herodu in umivanjem rok. Vseeno je na koncu izrekel sodbo.
Skavti se ves čas skavtskega življenja učimo sprejemanja odgovornosti. Voditelji imamo pri skavtih veliko odgovornost, veliko jih sprejemamo tudi v vsakdanjem življenju. Včasih jih sprejmemo preveč, včasih se svojih odgovornosti ne zavedamo najbolje, včasih jim nismo dorasli. Pa na koncu vseeno izrečemo sodbo.
Gospod, prosimo te, da bi znali prepoznavati in sprejemati odgovornosti, se jih zavedati, se jim odpovedati kadar jim nismo dorasli in moliti za tiste, katerim se ne moremo izogniti.
Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas!
2. postaja: Jezus vzame križ na svoje rame
Molimo te Kristus in te hvalimo! Ker si s svojim križem svet odrešil.
Naložijo mu težek križ, na glavo mu dajo še krono iz trnja. Kljub krivični obsodbi se Jezus s težkim bremenom odpravi proti gori, zavedajoč se, da bo s svojo smrtjo na križu odrešil svet.
Ko pri sebi vemo, kakšen je namen naših dejanj in čemu se trudimo, naj nam nobena ovira ne bo pretežka.
Gospod, daj nam moči, da bi vztrajali na začrtani poti, predsodkom in oznakam navkljub.
Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas!
3. postaja: JEZUS PADE PRVIČ POD KRIŽEM
Molimo te Kristus in te hvalimo! Ker si s svojim križem svet odrešil.
Zaradi telesnih muk Jezus ni več zmogel obvladovati teže križa. Zgrudil se je na tla in križ je padel nanj.
Na naši skavtski poti se nam včasih zdi, da je breme nahrbtnika preveliko in pot, ki jo moramo prehoditi, predolga.
Čeprav je bilo breme križa zate, Jezus, preveliko, nisi odnehal in si se bremena le še močneje oklenil. Uči nas, da si bomo v trenutkih, ko nam bo najtežje, vzeli tvojo vztrajnost za svoj zgled in nadaljevali po zastavljeni poti.
Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas!
4. postaja: JEZUS SREČA SVOJO ŽALOSTNO MATER
Molimo te Kristus in te hvalimo! Ker si s svojim križem svet odrešil.
Marija je Jezusu brezpogojno stala ob strani. Kljub bolečini, ki jo je morala čutiti, je hodila ob njem proti njegovemu koncu in ni izgubila vere vanj. Nad njim je bdela kljub lastnim mukam.
Čeprav se skavti trudimo biti prijatelji vsakomur in vsem skavtom bratje, včasih spodletimo in med seboj ne ohranjamo najlepših odnosov. Marija, bodi nam zgled nesebičnega vztrajanja in ljubeče podpore. Naj v soskavtih opazimo tvojega sina, si med seboj stojimo ob strani in smo se zmožni odpovedati lastnemu udobju.
Marija, bodi naša priprošnjica in nas spremljaj na naši skavtski poti.
Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas!
5. postaja: Simon iz Cirene pomaga Jezusu nositi križ
Molimo te Kristus in te hvalimo! Ker si s svojim križem svet odrešil.
Jezus je prehodil le del poti, in po prvem padcu je kazalo, da ne bo zmogel celotne poti. Vojaki, ki so to videli, so zato ob poti prijeli Simona iz Cirene, ki je šel mimo, in ga prisilili, da Jezusu pomaga nositi križ.
Simon je Jezusu pomagal, ker je to moral storiti. Bil je utrujen, verjetno tudi lačen, in želel si je iti domov, se odpočiti, in ljudem okoli sebe pomagati kdaj drugič. Tudi mi marsikdaj delamo dobro le, ker nas okoliščine prisilijo, da gremo preko sebe in to storimo.
Pomagaj nam, da bo v naših dejanjih iskrena ljubezen, in ne le neka zunanja prisila.
Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas!
6. postaja: Veronika Jezusu obriše obraz
Molimo te Kristus in te hvalimo! Ker si s svojim križem svet odrešil.
Jezus je bil krvav. Pot mu je sili v oči. Bil je izmučen in vsi okoli njega so kričali, ga brcali in vpili. Kljub temu je Veronika pristopila k njemu ne meneč se za vojake in množico, ki je Jezusa sramotila. Vzela je platno, pristopila do Jezusa in mu obrisala kri in pot s čela.
V tistem trenutku ni bilo prijetno biti nekdo, ki pomaga Jezusu, ki mu je naklonjen. Množica je norela, veljaki so besneli, vojaki so imeli biče in sulice. Kljub temu je Veronika storila kar je prav. Verjetno je še marsikdo v množici slutil kaj je prav, ampak samo Veronika je imela pogum, da stopila iz vrste in storila kar je prav. Samo Veronika je stopila iz cone udobja. Samo ona si je upala narediti potrebno, pa vendar nepriljubljeno stvar. Njeno dejanje ji ni dvigalo priljubljenosti, vendar je tvegala in naredila kar je prav, čeprav je bilo to tvegano, težko in neprijetno.
Naj nam njen zgled da moči, da bomo tudi mi uspeli dvigniti pogled, stopiti iz množice in si vzeti čas za nepriljubljenega novinca, prisluhniti izvidniku, ki ne more več hoditi in razumeti otroke, ki so nam zaupani, tudi kadar so v stiski. Gospod, pomagaj nam, da bomo znali stopiti iz cone udobja in si vzeti čas za drugega.
Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas!
7. postaja: Jezus pade drugič pod križem
Molimo te Kristus in te hvalimo! Ker si s svojim križem svet odrešil.
Teža križa je za Jezusa že drugič postala prevelika, zato je ponovno padel. Težko si predstavljamo Njegovo trpljenje v tem trenutku, pa vendar ni obupal - pobral se je in odšel naprej.
Preizkušnje so del življenja vsakega od nas in zgodi se, da njihova teža postane tako velika, da se tudi mi zgrudimo.
Ob takih trenutkih nam prosim vlij moči, da bomo po Tvojem zgledu sposobni “vstati” in ne bomo obupali.
Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas!
8. postaja: Jezus tolaži jeruzalemske žene.
Molimo te Kristus in te hvalimo! Ker si s svojim križem svet odrešil.
»Za njim je šla velika množica ljudstva, tudi žene, ki so se tolkle po prsih in jokale zaradi njega. Jezus pa se je obrnil k njim in rekel: »Hčere jeruzalemske, ne jokajte nad menoj, temveč jokajte nad seboj in nad svojimi otroki!« «
Kljub bolečinam, ki jih je čutil sam, je Jezusa njihova bolečina tako ganila, da jih je začel tolažiti, namesto da bi sam pričakoval tolažbe.
Dostikrat se smilimo samim sebi – ker nam ne gre v šoli, ker nimamo prijateljev, ker nas nihče ne razume, ker naše delo ne kaže vidnih sadov in ne vemo, ali je naš trud sploh smiseln…
Toda nobena bolečina ni tragična. Tragedija je pomilovanje samega sebe, ko v bolezni ne vidimo ozdravljenja, ko v odhodu ne vidimo tudi prihoda, ko v smrti ne vidimo tudi vstajenja.
Gospod, pomagaj staršem in vzgojiteljem, da bodo pri skrbi za otroke znali ne glede na osebno stisko najti prostor za razumevanje in sočutje do drugih in da ti bodo zaupali, da jih skrbno vodiš v njihovem poslanstvu.
Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas!
9.postaja: Jezus pade tretjič pod križem
Molimo te Kristus in te hvalimo! Ker si s svojim križem svet odrešil.
Jezus, ponovno si padel, a nisi obupal. Pred sabo si imel cilj, zato si znova vstal.
Kot skavtski voditelj padem, pa se dvignem. Spet padem, a znova vstanem. Težko mi je, počutim se obupano, žalostno, jezno na cel svet. Pomagaj mi, da se dvignem še tretjič in grem svojemu cilju naproti. Če si zmogel ti, verjamem – zaupam, da lahko pomagaš tudi meni!
Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas!
10. postaja: Jezusa slečejo in mu ponudijo vina, z žolčem mešanega
Molimo te Kristus in te hvalimo! Ker si s svojim križem svet odrešil.
Jezus se je za nas pustil ponižati do mere, ki je lahko za človeško pamet nepredstavljiva, nerazumljiva in brez smisla.
Kolikokrat sem jaz sposoben stopiti s svojega ponosa in se ponižati za druge?
Tudi nam, skavtskim voditeljem, ko načrtujemo in izvajamo srečanja, kdaj zmanjka motivacije. Ko kdaj ne dobimo pričakovanega odziva ali rezultata, se sprašujemo, če ima še smisel, da vztrajamo.
Jezus, s svojim zgledom nam pomagaj, da se bomo znali razdajati za mlade, tudi v trenutkih, ko nam bo težko.
Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas!
11. postaja: Jezusa pribijejo na križ
Molimo te Kristus in te hvalimo!
Ker si s svojim križem svet odrešil.
V trenutku, ko so ti zabili žeblje skozi roke in noge, si bil zaznamovan, stigmatiziran si bil za zločinca. Zasmehovan in ponižan Božji Sin si to sprejel z ljubeznijo do nas. Ta ljubezen pa ni brezgpogojna ljubezen starša, marveč je ljubezen do svojih bratov in sester, do soljudi, katera je nam vse prevečkrat nepredstavljiva. Dopolnil si zapoved "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe", ljubil si nas bolj kot sebe.
Mi pa, ki smo tukaj zbrani, se vprašajmo, ali smo pripravljeni sprejeti Jezusovo ljubezen. Ali resnično rečemo hvala, ali pa še vedno prosimo odpuščanja? Glejte darilo, življenje izročeno z ljubeznijo. Odprimo srce za to ljubezen in pričnimo tudi mi obdarovati druge.
Rutke okoli vratov skavtov so znamenje obljube, s katero smo se zavezali pomoči bližnjemu. Sprejeli smo svoje znamenje in zapoved ljubezni, podarimo to ljudem okoli nas, kot se Božja ljubezen pretaka skozi Jezusove stigme.
S hvaležnostjo se zazrimo v križ, v žeblje in rane, katere so za nas vse.
Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas!
12. postaja: Jezus umre na križu
Molimo te Kristus in te hvalimo! Ker si s svojim križem svet odrešil.
Sveto pismo o dogodkih ob Jezusovi smrti poroča takole:
“In glej, zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal. Zemlja se je stresla in skale so se razpočile. Grobovi so se odprli in veliko teles svetih, ki so zaspali, je bilo obujenih.”
Velikokrat v življenju dobimo občutek, da smo pristali na dnu, in ne vidimo več poti navzgor. Še posebej pri skavtih kar naprej nekaj načrtujemo, pa gre še vseeno vedno nekaj narobe. Takrat bi prav lahko izgubili upanje in se nam ne bi zdelo vredno, da se toliko trudimo, ko gre vedno kaj narobe. Vendar se izkaže tudi to, da se vse zgodi z razlogom, da zaradi napak postanemo vedno boljši voditelji.
Gospod, kot skavtski voditelj te prosim, da bi znal tudi v najbolj brezupnih trenutkih, ko imamo občutek, da je vse, v kar sem polagal svoje upanje, zaman, ohraniti vero in zaupanje v Božje načrte.
Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas!
13. postaja: Jezusa snamejo s križa in ga položijo Mariji v naročje
Molimo te Kristus in te hvalimo! Ker si s svojim križem svet odrešil.
Žalostna Mati Marija še zadnjič objame svojega Sina. Ob pogledu nanj ga umiva s svojimi solzami. Kako močno jo je moralo boleti, ko je od blizu doživljala njegovo trpljenje. Vendar je pred Jezusovim obličjem ne prevzema želja po maščevanju, temveč misel na njegovo ljubezen do vseh ljudi, na ljubezen ki odpušča. Zato moli za ljudi, ki so ji vzeli sina, in odpušča.
Kaj pa mi? Znamo pri skavtskih aktivnostih odpuščati napake drugim? Znamo biti vsem skavtom in skavtinjam bratje, ter vsakomur prijatelji?
Gospod, kot skavtski voditelj te prosim, podari nam moč, da bomo odpuščali ko bomo to najmanj hoteli. Naj ne pustimo maščevanju, da najde poti skozi nas.
Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas!
14. postaja: Jezusa položijo v grob
Molimo te Kristus in te hvalimo! Ker si s svojim križem svet odrešil.
Jezus je umrl, Jožef iz Arimateje je poskrbel, da ni ostal na križu, ampak da so ga položili v grob. Mnogim je to pomenilo, da je zdaj pa res vsega konec, pokopan je kot vsi drugi ljudje, nič ni drugače. Vsi njihovi upi so bili pokopani. Niso se spomnili, niso pomislili, da jim je vse to Jezus že povedal - da bo umrl, ampak da s tem še ni vsega konec, da je to le prehod.
Večkrat se nam zdi, da neka stvar zapečati prihodnost. Ko gre vse narobe in ko že skoraj ne more biti slabše, se pojavi še ena pregrada in si rečemo to je zdaj to, vse je šlo po zlu, pokopljemo vse naše upe. Ne pomislimo pa, da je to le neko prehodno obdobje, da obstaja vseeno še upanje, da se lahko še kaj spremeni. Tudi pri skavtih se nam lahko zgodi, da nas zebe, da smo lačni, nadvse utrujeni in potem se še znoči prekmalu. In s tem je konec, čisti konec. Ne pomislimo pa, da se lahko stvari še spremenijo, da se lahko pogrejemo, pojemo hrano, se naspimo in naslednji dan spet posije sonce.
Gospod prosimo te, da bomo lahko v še tako brezupnih situacijah znali videti čez trenutne pregrade.
Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas!
Sklep:
Polni novega upanja bomo danes zapustili cerkev. Jezus, daj, da bomo to upanje, ki nam ga daješ, delili z vsemi, ki jih bomo srečali v tem tednu. Naj s tvojo pomočjo še bolj resno in zavzeto zaživimo obljubo, ki smo jo naredili, ko smo prejeli rutko, ter uresničujemo skavtske zakone, da bo naše delo in življenje vsakemu človeku jasno znamenje, da si ti naš prvi voditelj in zgled.
Univerzalni orel