SREČA na SREČAnju

Tabor voditeljev…  Koliko zgodb, legend in šušljajočih govoric kroži o tej POSEBNI skavtski dogodivščini… Nešteto! Ob poznih skavtskih večerih sem že vse od svojih volčičjih let (takrat sem bila še mala prestrašena skavtinja) z...

Naprej
Nazaj
Emonada
TaborIV 2022 ObljubaAmi
SKVO 2023
Poslednji skupni SKVO vikend
TaborBB23
obljube 2023
TaborIV2023
SKVO
0 rutke
SKVO LJ6
obljube2016

SREČA na SREČAnju

ponedeljek, 5. avgust – nedelja, 11. avgust 2019

Tabor voditeljev…  Koliko zgodb, legend in šušljajočih govoric kroži o tej POSEBNI skavtski dogodivščini… Nešteto! Ob poznih skavtskih večerih sem že vse od svojih volčičjih let (takrat sem bila še mala prestrašena skavtinja) z odprtimi usti poslušala svoje predhodnike, ko so obujali spomine na tabor, kjer se skavtskim voditeljem zaiskrijo oči in za nekaj dni brezskrbno postanejo del POSEBNE zgodbe. Ne enkrat, kar velikokrat sem si rekla: nekoč bom del te zgodbe tudi sama!

In ob teh šušljajočih govoricah so se obrnila leta. Zrasla sem jaz in zrasli so tisti mali skavti, s katerimi smo se še včeraj, vsi blatni podili med šotori. Postali smo voditelji! Z odgovornimi vlogami, velikimi nalogami in resnimi (ampak ne preresnimi) načrti.

Ves ta čas, ko smo rasli pa smo  potihoma hrepeneli, da bi tudi za nas napočil veliki trenutek… In je! Lani. Na vrata naše skavtske sobe je končno potrkalo vabilo. Vabilo na SREČAnje, na snidenje vseh slovenskih skavtskih voditeljev. Na tisto dogodivščino, kjer se, že skoraj odraslim skavtom,  v očeh prižgejo iskrice.

In tako smo se nekega avgustovskega jutra voditelji Rokovih zmajev zbrali v Dravljah, enkrat za spremembo res točni, vsak s svojim ruzakom, vsak s svojimi pričakovanji, vsi pripravljeni na vse! No, skoraj na vse. Prekaljene voditelje, kakršni smo, so nas tisti še nekoliko bolj prekaljeni skavtski mački uspeli pretentati in poskrbeli so, da smo do konca SREČAnja ostajali presenečeni.

SKVO-ji širom po Sloveniji smo za 2 dni postali del verige dobrih dejanj. Svoje moči smo združili z prostovoljnimi organizacijami iz okolice naših domačih krajev in jim priskočili na pomoč na najrazličnejše načine. Naš SKVO je sodeloval z organizacijama Mladi zmaji in Prostorož in skupaj smo uredili pešpot iz Črnuč proti Rašici (pot še danes kar vabi, da jo obiščete). 

Čeprav smo bili nekoliko presenečeni, da se je skupni tabor voditeljev začel na ta neobičajen način, smo se po dveh dneh strinjali, da je zamisel v resnici genialna. Po dveh dneh stremljenja k istemu cilju, iskanju naravnih kopališč v okolici Ljubljane in kuhanju gurmanskih obrokov smo se v družbi drug drugega počutili sproščene kot že dolgo ne. Tako smo se kar nekoliko težko podali drugemu delu tabora naproti. Vendar ta tesnoba ni trajala dolgo. Ko smo prispeli na taborni prostor v Želodnik pri Domžalah, so nas kmalu obkrožile rutice vseh barv in objemi starih prijateljev in že po nekaj minutah smo se zavrteli ob melodijah priložnostnega ansambla. V tem prešernem vzdušju smo začeli taborni prostor spreminjati v svoje začasno bivališče. Ker se je tabora udeležilo okrog 500 voditeljev, smo se razdelili v manjše podtabore in pristali smo v družbi naših bratovskih stegov iz Ljubljane in njene okolice. Nič čudnega zato, da smo si do večera postavili svojo Ljubljano v malem, z lastnim Prešernovim trgom.

Prihodnji dnevi so bili obarvani res pestro. Mislim, da je vsak izmed nas prejel nekaj, kar ga bo v sivih voditeljskih dneh gnalo naprej. Naj je bil to skok v blato, sladkorna pena, pogovor z nadškofom ali pa Saro Isakovič, večerno slavljenje v soju stoterih sveč, učenju novih veščin, domačni pogovor v družbi soskvojevcev, petje skavtskih pesmi z novimi obrazi, plesanje pod odrom, izvajanje bansov, že tisoča igra odbojke… mogoče pa kar trodimenzionalna kombinacija vsega naštetega. Lahko vam povem, da sem videla kopico nasmejanih obrazov, ki mi bodo ostali v zelo lepem spominu. 

Tale hvalopis SREČAnju pa zaključujem kar z delom letošnje himne tabora voditeljev. Zelo lepo opiše vsa občutja, ki so se tekom nekega lepega avgustovske tedna l. 2019 porajala v meni (in sumim, da tudi v srcih mojih sovoditeljev).

 

Sreča je zreti v zvezdnato nebo
Sreča je podati bratu roko
Sreča je prižgati iskrico v očeh
Sreča je risat na obrazu nasmeh

Sreča je stopati po rosni travi
Sreča je skrita v otroški naravi
Sreča je čutiti božjo bližino 
Sreča je imeti skavtsko družino

 

P.S. Takole letošnji tabor voditeljev odzvanja v meni. Verjemite pa, da o njem obstaja še marsikakšna podrobnost, ki sem jo morala tokrat žal izpustiti. Ampak, kar brez skrbi. Nikar se ne bojte za rokav pucukati preostalih voditeljev. Gotovo bodo z navdušenjem ob poznih skavtskih večerih z vami podelili tudi svoje najljubše utrinke.

Urša Šega, Ready Steady Puma